Kardinal Oscar Rodriguez Maradiaga in krovno združenje narodnih katoliških človekoljubnih organizacij Karitas, ki ga vodi, Caritas Internationalis, sta izrazila razočaranje nad izidom letošnje podnebne konference v Durbanu v Južni Afriki. Kardinal iz Hondurasa se je minuli ponedeljek udeležil slovesnega bogoslužja za Latinsko Ameriko, ki ga je v baziliki sv. Petra v Vatikanu vodil papež Benedikt XVI., pred tem pa je na konferenci v Durbanu vodil forum cerkvenih nevladnih organizacij.

V ponedeljkovi izjavi Caritas Internationalis je zapisano, da so se udeleženci konference sporazumeli le glede najneznatnejših skupnih imenovalcev. Napredek na posameznih področjih ne zadošča za preprečevanje suše in bega milijonov pred lakoto. Pogajanja v Južni Afriki usodo sveta prepuščajo naraščanju temperatur, ki povzroča hude naravne katastrofe.

Številne države se niso držale obljub glede boja proti podnebnim spremembam, so kritični pri mednarodni Caritas. Nujno je potreben denar za pomoč tistim, ki so zaradi podnebnih sprememb in njihovih posledic najbolj ranljivi. Potrebni so tudi inovativni viri financiranja, kamor sodijo davki na ladijske in letalske prevoze, pa tudi davek na finančne transakcije.

Trenutno vsi onesnažujemo svet, in vsakdo, vsaka dežela, bi zato morala prevzeti odgovornost, nadaljujejo predstavniki mednarodne človekoljubne organizacije. Zakonsko znižana dovoljena meja izpusta toplogrednih plinov v ozračju je sad sodelovanja med Evropsko zvezo in revnejšimi državami, ki pa se morajo soočati z Združenimi državami Amerike, Kanado, Japonsko in Avstralijo.

Caritas Internationalis obenem pozdravlja napredek pri ‘zelenem podnebnem fondu’ za države, ki so posebej izpostavljene posledicam zemeljskega ogrevanja, saj vsak dolar, ki ga vložijo v prilagoditev podnebnim spremembam, prihrani sedem dolarjev za pomoč v primeru naravnih katastrof.

Delegati iz 194 držav so minulo nedeljo v Durbanu po dolgotrajnih in burnih razpravah dosegli načelni dogovor o kompleksnem programu, ki bo začrtal novo smer boja proti segrevanju ozračja v naslednjih desetletjih, pogovori o podrobnostih pa se bodo še nadaljevali. Dogovorili so se, da bodo začeli s pogajanji o novem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov, ki se bodo končala do leta 2015. Sporazum, ki bo za vse države uvedel enak pravni režim glede uresničevanja zavez, bodo predvidoma začeli uresničevati leta 2020.