Po besedah premierja Goloba je praznik trenutek, v katerem odkrivamo, kako dragoceno je življenje, ne le kot posamezniki, temveč kot del skupnosti, ki diha kot eno. Da ne pozabimo, kaj pomeni skrbeti za skupno dobro, kako smo medsebojno povezani, čeprav smo različni, in da odgovornost do prihodnjih generacij ni breme, temveč čast.

Mineva 35 let od odločitve za slovensko samostojnost, kar v življenju človeka – tako Golob – pomeni zrelost. V skrbi za naslednje generacije je pozval k povezovanju in gradnji skupnosti, saj povezani zmoremo vse. »Zveni kot utopija? Naj postane raje strategija,« je poudaril.

Dotaknil se je tudi vsakdanjih zmag ljudi, ki so tiho soustvarjali Slovenijo: od znanstvenikov in športnikov do kmetov, vzgojiteljev, medicinskih sester in zdravnikov. Med drugim je vprašal, kdo smo Slovenci – »ta narod v srcu Evrope, ki ima tako osupljivo prodorne, vztrajne, predane, edinstvene, zmagovalne, tudi po vsem svetu zaželene, prepoznavne državljanke in državljane; mlade in stare, odraščajoče, modre, sposobne in dobesedno čudežne«.

Glavno sporočilo njegovega govora je bilo, da le povezani zmoremo vse. To ni le vodilo, temveč vrednota, ki jo, po njegovi oceni, moramo varovati in negovati za prihodnje generacije.

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, se spominjamo razglasitve rezultatov plebiscita, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev odločilo za samostojno državo.

Rdeča nit letošnje proslave so bila naravna bogastva Slovenije. V središču je bila nedavna najdba več kot 6500 let starega debla jelke v vasici Čadrg nad Tolminom, iz katere so pozneje izdelali violino, glasbilo iz najstarejšega lesa na svetu.

Nanjo je v umetniškem delu proslave zaigrala violinistka Lana Trotovšek. Skozi zgodbo O jelki, ki je postala violina, so ustvarjalci na čelu z režiserko Nedo R. Bric spregovorili predvsem o zeleni deželi z naravnim bogastvom skoraj brez primere, so koncept proslave opisali na vladnem uradu za komuniciranje.