Od 4. oktobra letos se lahko poročijo in posvojijo otroke tudi istospolni pari, saj je Ustavno sodišče presodilo, da so bili brez te zmožnosti diskriminirani. Posvojitev otroka je tako postala pravica odraslih, pozablja pa se na potrebe otrok po stabilni družini, v kateri sta prisotna mama in oče. Ker je predsednik države pomemben zgled in mnenjski voditelj naroda, smo predsedniške kandidate vprašali, ali podpirajo posvojitve otrok v istospolne skupnosti.

Na vprašanja so nam pisno odgovorili: 

Dr. Anže Logar: Spoštujem odločitev Ustavnega sodišča, ki se je v tej zadevi dokončno izreklo.

Dr. Nataša Pirc Musar: Na vprašanje posvojitev se pogosto gleda z napačnega zornega kota. Nihče nima pravice do posvojitve otrok. Posvojitev je proces, v centru katerega je otrok. Gre namreč za pravico otroka, ki ostane brez staršev, da živi v kar najboljši družinski skupnosti. Naloga centrov za socialno delo je, da otroku najdejo takšno skupnost. Lahko si predstavljam primere, kjer je za otroka najboljši posvojitelj istospolni par ali pa en sam posameznik ali posameznica. S tem nimam težav.

Dr. Milan Brglez: Da. Ker menim, da je v dobro otroka predvsem to, da je vzgajan v ljubeči družini. Sam postopek posvojitve pri nas vsebuje veliko pogojev in varovalk, ki preprečujejo zlorabe in vedno upoštevajo najboljši interes otroka.

Janez Cigler Kralj: Ne. Zame je otrok dar in ne pravica, zato sem glasoval proti spremembam Družinskega zakonika. Interesov odraslih se ne bi smelo postavljati pred koristi otroka.

Dr. Vladimir Prebilič: Podpiram to, da ta možnost obstaja, saj menim, da smo kot družba dosegli neko stopnjo sprejemanja in razumevanja različnosti in drugačnosti. Vsekakor pa to ne pomeni avtomatizma ali kakršnegakoli privilegiranja istospolnih parov. Kot veste, so postopki posvojitev pri nas kompleksni, dolgotrajni in strokovno vodeni in vedno se upošteva posameznega otroka in kar je najbolje zanj. Sam menim, da je to ljubeča družina, ki ga brezpogojno sprejema, ga ima rada in mu nudi varno in spodbudno okolje.

Sabina Senčar: Naj odgovorim z vprašanjem. Glede na to, da med nami živijo družine, ki so v istospolni zvezi, in imamo otroke, ki se rodijo v takih zvezah, kakšno sporočilo jim dajemo, če tega ne legaliziramo? Ali naj bi bili izbrisani, nevidni, nelegalni? Vsak način, ki ga ljudje živijo, je njihov način. V ustavi je zapisano, da ima vsak pravico sam izbirati partnerja in se svobodno odloča o rojstvu otrok. Kako bi bilo nenaravno nekaj, kar je ustvarila narava? Ta vprašanja so zame nezanimiva, ker so samoumevna.

Predsedniški kandidati so nam odgovorili tudi na nekatera druga za katoličane pomembna vprašanja. Njihove odgovore lahko preberete TUKAJ.