Župnik Hrastnik: Zgodovina je najboljša učiteljica

Izbor lokacije ni bil naključen, saj je Pij II. s potrditvijo ustanovne listine ljubljanske škofije začrtal zgodovino Gornjega Grada. V uvodnih besedah je tamkajšnji župnik Ivan Hrastnik poudaril, da je zgodovina najboljša učiteljica in pozdravil sodelovanje s Celjsko Mohorjevo družbo ter gosti. Spomnil je še na enega Petrovega naslednika, Janeza Pavla II., ki je godoval prav na ta dan. 

Gostje večera z gornjegrajskim župnikom Ivanom Hrastnikom. FOTO: S. B. G. 

Knjiga ob 620. obletnici rojstva papeža Pija II.

Knjigo sta predstavila Jan Dominik Bogataj in Anja Božič, ki sta Piccolominijeve spise prevedla in uredila, pogovor pa je moderirala direktorica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič. Izbrani Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju Eneja Silvija Piccolominija, kasnejšega papeža Pija II., so izšli ob 620. obletnici njegovega rojstva. Ne gre le za tajnika cesarja Friderika III., tržaškega škofa in kasnejšega papeža, ampak tudi za izjemnega humanista in pisca. 

Življenjska pot Pija II. – od renesančnega literata do papeža

Kljub temu, da ni izhajal iz premožne družine, mu je oče omogočil šolanje na Sienski univerzi, kjer se je začel ukvarjati s pisanjem. Pričujoča knjiga ga predstavlja v dveh življenjskih obdobjih in sicer kot radoživega renesančnega literata preden je postal duhovnik ter v nadaljevanju njegove kariere, ki se je hitro in strmo vzpenjala, od tajnika na Habsburškem dvoru, do tržaškega škofa in nazadnje do papeževanja. V knjigi je omenjenih tudi nekaj »sočnih« podrobnosti iz njegovega življenja. Imel naj bi celo dva nezakonska otroka, njegovo živahno mladost pa naj bi mu kasneje celo večkrat očitali. Duhovnik je namreč postal šele v svojih srednjih letih. 

Predstavitev knjige v katedrali v Gornjem Gradu. FOTO: S. B. G.

Poglejte si tudi: Kaja in Katja raziskujeta: Cerkev Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu

Knjiga razkriva manj znane zgodbe iz življenja Eneja Silvija Piccolominija

Po besedah Bogataja in Božičeve ni bil namen razgaliti lahkoživo plat bodočega papeža, ampak ga predstaviti kot celovito osebo ter urediti njegova leposlovna in satirična dela. Med njegovimi zgodnjimi deli med drugim najdemo spise o ljubezni, celo komedijo o dveh kurtizanah, satiro o bedi dvorjanov ter novelo o dveh zaljubljencih. Gre za prevode njegovih izvirnih besedil, kakršne v opusih drugih papežev ne najdemo. Drugi del knjige je bolj dokumentaren, saj gre po besedah avtorjev za Petrovega naslednika, ki je z našimi kraji najbolj povezan. Zapustil je na stotine pisem, ki jih je pisal z našega ozemlja. 

Pij II. kot povezovalec slovenskega ozemlja – od pisem do opisa Koroške

V knjigi je prevedenih sedem pisem, tri pisma hranijo v Muzeju Petrarce in Piccolominija v Trstu. Bogataj in Božičeva sta podrobno preučila Piccolominijevo biografijo Zeleno izgnanstvo, Alojza Rebule, kjer je natančno opisano njegovo škofovanje v Trstu. V času svojega škofovanja je na Krasu posvetil tri cerkve, med njimi cerkev sv. Jurija v Dutovljah, kjer se nahaja tudi freska z naslovnice knjige z upodobitvijo cesarja Friderika III., Pija II. in neznane tretje osebe. Kot tajnik Friderika III. je prepotoval velik del slovenskega ozemlja in se izkazal za zelo dobrega opazovalca in poslušalca. Izjemno podrobno je pisal o ustoličevanju koroških vojvod in njegov opis velja za najbolj obširen opis tega obreda nasploh. Zanimiv je njegov opis Celjskega, kjer opiše rimske spomenike Šempetrske nekropole. 

V Gornjem Gradu hranijo sliko, ki je povezana z ustanovitvijo Ljubljanske nadškofije. FOTO: S. B. G.

Celjski grofje in Gornji Grad – poglavje v zgodovini ljubljanske škofije

Bogataj se je pri predstavitvi knjige dotaknil zgodovine celjskih grofov, predvsem njihovega izumrtja, po katerem je njihovo premoženje prešlo v roke Habsburžanov, med drugim tudi gornjegrajski benediktinski samostan. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije se začne posebno poglavje v zgodovini Gornjega Grada. Po ustanovni listini ljubljanske škofije, ki jo je spisal Friderik III., potrdil pa Pij II., je začel prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg, škofijo upravljati prav iz Gornjega Grada, ki je še dolgo ostal sorezidenca ljubljanskih škofov in kjer je v ta namen zrasla tudi katedrala sv. Mohorja in Fortunata. 

Bogataj je predstavitev, ki se je je udeležilo 50 poslušalcev, zaključil s pomenljivimi besedami o tem, da moramo znati najprej sami ceniti svojo zgodovino, če želimo, da se ohrani in da jo cenijo tudi drugi. Srečanje se je nadaljevalo v župnijskih pastoralnih prostorih, kjer je bila priložnost za vprašanja in zanimive debate na temo Pija II. in zgodovine Gornjega Grada.

Predstavitvi knjige je sledilo druženje v župnijskih prostorih. FOTO: S. B. G.