Dvaindvajset pesnitev v kronološkem zaporedju popisuje dogodke ob koncu druge svetovne vojne, sledi zgodovinski resnici in postavlja spomenik osebam, ki so te dogodke živele. Zbirko, njen nastanek in avtorja ter pomen zbiranja in hranjenja zapuščin sta predstavili zgodovinarki Helena Janežič iz Muzejskega društva Škofja Loka in Neža Strajnar iz Študijskega centra za narodno spravo.

Zgodovinarka Helena Janežič je predsednica Muzejskega društva Škofja Loka. FOTO: Tatjana Splichal

Zvestoba resnici

»Pred našimi očmi vstajajo junaki in mučenci, zgodovinske osebnosti in sleherniki, resnični dogodki, oviti v pesniški jezik, a trdno zasidrani v zgodovinski resnici,« je povedala predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič, ter pojasnila, kako je sploh prišlo do prvega izida pesniške zbirke, ki je bila pod psevdonimom Jeremija Kalan za izid pripravljena že leta 1952, a so bile doslej posamezne pesnitve objavljene le v izseljenskem časopisju.

Zgodovinarka Neža Strajnar je sodelavka Študijskega centra za narodno spravo. FOTO: Tatjana Splichal

Med izredno bogato zapuščino notarja dr. Josipa Lesarja je bil tudi tipkopis pesniške zbirke dr. Tineta Debeljaka Turjaški labod z uvodom in opombami iz leta 1952.

Eden od draguljev v zapuščini dr. Josipa Lesarja

Poleg Narodne univerzitetne knjižnice, Arhiva Republike Slovenije, je med pomembnimi ustanovami, ki skrbijo za ohranjanje spomina slovenskega naroda, Študijski center za narodno spravo. Zgodovinarka Neža Strajnar, sodelavka ŠCNS, je povedala, da je bil med izredno bogato zapuščino notarja dr. Josipa Lesarja, ki so jo prejeli od njegove vnukinje, argentinske Slovenke Ane Marie Rant Gaser, tudi tipkopis pesniške zbirke dr. Tineta Debeljaka Turjaški labod z uvodom in opombami iz leta 1952. »Skene tega tipkopisa je naš direktor dr. Tomaž Ivešić posredoval Heleni Janežič z željo in upanjem, da bo zbirka – po toliko desetletjih – izšla tukaj, v Sloveniji, Debeljaku tako dragi domovini,« je povedala.

Zgodovinarki med sinočnjo predstavitvijo. FOTO: Tatjana Splichal

Junaki ljubezni

Nato je Neža Strajnar na kratko orisala izjemno osebnost notarja Josipa Lesarja, ki je s svojim odnosom do kulturne dediščine, tega je prenesel tudi na potomce, omogočil, da se je ohranilo izredno veliko dragocenega pisnega gradiva. »Lesar je verjel, da se zgodovina ohranja skozi besedo, skozi zapis in spomin – in da je to dolžnost, ki je ni mogoče preložiti na druge.« Lesarjeva vnukinja je o dedu zapisala: »Mirno lahko rečemo, da se Josip Lesar uvršča med junake ljubezni – do svoje družine, do svojega rodu in do svojega naroda. Iz svojih življenjskih izkušenj, med njimi tudi zelo težkih in krutih, je znal razvijati in oblikovati svoje najboljše vrline.«

Dragocen tipkopis pesniške zbirke dr. Tineta Debeljaka Turjaški labod z uvodom in opombami iz leta 1952. FOTO: Tatjana Splichal

Prav vsak košček slovenske ustvarjalnosti in znanja je del mozaika spomina slovenskega naroda.

Zgodovina se ohranja prek besede, zapisa in spomina

Neža Strajnar je nato orisala izjemno osebnost leta 1901 v Hrovači pri Ribnici rojenega Josipa Lesarja, ki bo zagotovo dočakala primerno knjižno objavo. Kot človek, ki je verjel, da se zgodovina ohranja skozi besedo, zapis in spomin, je bil Lesar predan pisnemu utemeljevanju zgodovine – natančnemu , vestnemu in odgovornemu beleženju časa, ljudi in dogodkov. Natanko taka oseba je bil tudi Tine Debeljak, s katerim sta se verjetno poznala že s Škofijske klasične gimnazije, pozneje pa sodelovala tudi pri organizaciji povojne emigrantske skupnosti v Buenos Airesu, je pri razkrivanju logičnih povezav, ki so po 73 letih privedle do izida zbirke, poudarila Helena Janežič.

Pesmi dr. Tineta Debeljaka sta recitirala Jakob Florjančič in Larisa Demšar. FOTO: Tatjana Splichal

Dragoceni del narodovega spomina

Pesniška zbirka se namreč nahaja tudi v literarni zapuščini dr. Tineta Debeljaka v NUK, ki je v Slovenijo prispela leta 2017. Vendar kot »delovna« verzija s številnimi popravki, opombami, zaznamki in pesmimi v več variantah. Prav zato je bila najdba in opozorilo na končno varianto pesniške zbirke s strani Študijskega centra za narodno spravo tako zelo dragocena, je povedala Helena Janežič.

Kot sodelavka Narodne in univerzitetne knjižnice, ki skrbi za ohranjanje spomina slovenskega naroda, je znova opozorila na pomen ohranjanja gradiva, »na papir ali na druge podlage zapisano ali kako drugače zabeleženo ustvarjalnost, spomine, dognanja, uvide, znanja, premisleke«, ki so ga ustvarili in ga ustvarjajo Slovenci, ne glede na to, kje na zemeljski obli živijo, saj je prav vsak košček slovenske ustvarjalnosti in znanja del mozaika spomina slovenskega naroda.«