Zapri
Iskanje

Predstavitev revije SLO: Dežela kolišč

Ivo Žajdela
Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 25. 09. 2020 / 10:25
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 25.09.2020 / 13:59
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Predstavitev revije SLO: Dežela kolišč

Predstavitev revije SLO: Dežela kolišč
Včeraj je založba Družina v Narodnem muzeju pripravila predstavitev posebne izdaje revije SLO.

Predstavitev je povezovala Barbara Kastelec, vodja revijalnega programa pri založbi Družine. Foto: Ivo Žajdela



V četrtek, 24. septembra, je založba Družina v Narodnem muzeju v Ljubljani pripravila predstavitev posebne izdaje revije SLO, ki nosi naslov Dežela kolišč.

V Deželi kolišč je na 108 barvnih straneh z vrhunskimi dokumentarnimi fotografijami in ilustracijami objavljenih 15 prispevkov strokovnjakov z različnih področij. Pri pripravi druge tematske številke slovenskega zgodovinskega magazina (prva je bila posvečena prvi svetovni vojni) se je zbrala manjša skupina domačih raziskovalcev. Prihajajo z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Oddelka za lesarstvo ljubljanske Biotehniške fakultete in iz Narodnega muzeja Slovenije.

Ižanska, dežela imenitnih kolišč

Kot je dejal dr. Jože Dežman, urednik revije SLO, je Ižanska nekaj posebnega, saj je to dežela imenitnih kolišč. S to temo se dotikamo prednikov.

Tudi župan Iga Janez Cimperman je dejal, da Ižanci sanjajo o koliščih že dolga desetletja. Leta 2003, ko so začeli razmišljati o novem urbanističnem planu, so razmišljali tudi o tem, kje postaviti kolišča. S strokovnjaki so sklenili, da jih bodo postavili na sotočju Iščice in Želimeljščice.

Arheolog dr. Anton Velušček, predstojnik Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in urednik posebne izdaje revije SLO o koliščih, je spomnil od kod ideja za deželo kolišč, pri tem je omenil društvo Frana Govekarja z Iga, ki mu predseduje Alenka Jeraj, in ki v dolini Drage organizira koliščarski dan. Prav tako na iški občinski grb, v katerem so izpostavljena prav kolišča.


Dr. Anton Velušček, urednik posebne izdaje revije SLO o koliščih. Foto: Ivo Žajdela


Odkritje najstarejšega kolesa na svetu

Dr. Anton Velušček je dejal, da se je od odmevnih odkritij kolišč pri Igu arheološka stroka zelo razvila. Še posebej v zadnjih 25 letih so pri raziskovanju koliščarjev vpeljali nove metode. To je iz niča spremenilo pogled na Ljubljansko barje in kolišča.

O tem priča tudi sestava avtorjev prispevkov v posebni izdaji revije SLO o koliščih, saj sta med njimi le dva arheologa, ostalih šest pa je naravoslovcev. To je postal moderni nabor raziskovalcev na področju arheologije.

Ko je predstavil vsebino Dežele kolišč, je dejal, da so najprej v splošnem pregledu opisali, kaj so kolišča in kje so se pojavila. Sledi krajši pregled kolišč na Ljubljanskem barju, razvoj krajine in vegetacija.

Predstavili so aktivnosti koliščarjev, predvsem poljedelstvo, saj so bili eni prvih poljedelcev na današnjih slovenskih tleh. Človeka so že tedaj spremljale živali, zato so predstavili tudi te.

Iz posebnih člankov izvemo, kako so našli najdbe, pri katerih je v ospredju lončenina, predstavljena pa je tudi metalurgija bakra.

Predstavljena je seveda tudi izjemna najdba iz leta 2002. Takrat so na arheološkem najdišču Stare gmajne pri Verdu pri Vrhniki v zemlji odkrili leseno kolo z osjo. Ugotovili so, da je iz 32 stoletja pred Kr. in je torej najstarejše kolo na svetu.


Rekonstrukcija kolišča Maharski prekop pri Igu. Foto: Posebna izdaja revije SLO Dežela kolišč


Kustos v Kranjskem deželnem muzeju Karel Dežman

Revijo Dežela kolišč so zaključili z zapisom o Narodnem muzeju Slovenije, saj so njegovi začetki povezani prav z odkritji kolišč severno od Iga med letoma 1875 in 1877, kjer je ključno vlogo opravil tedanji kustos v Kranjskem deželnem muzeju Karel Dežman. Dežmana in njegove raziskave kolišč iz 3. tisočletja pr. Kr. so prikazali v posebnem poglavju.

Na koncu je v reviji objavljena tudi fotografija modela rekonstrukcije kolišča, ki so ga leta 1909 naredili za stalno razstavo v Kranjskem deželnem muzeju. Ta rekonstrukcija danes velja za zastarelo, saj kolišča predstavlja v obliki ploščadi oziroma mostišča. Zato so nekoč koliščarje imenovali kot mostiščarje.

Dr. Velušček je ob tem dodal, da so pogledi o tem, kako so izgledala kolišča, še danes različni. Spomnil je, da so na Ljubljanskem barju odkrili samostojne kolibe, brez ploščadi torej.


Predstavitev je povezovala Barbara Kastelec, vodja revijalnega programa pri založbi Družine. Foto: Ivo Žajdela


Deželi kolišč – časovni stroj z našo preteklostjo

Kot je v Deželi kolišč zapisal njen urednik dr. Anton Velušček, si pod pojmom kolišče predstavljamo prazgodovinska naselja, sestavljena iz stavb na kolih, ki so od neolitika do železne dobe stala na bregovih jezer okrog Alp.

Kolišča in bivališča na barjih ter jezerih preučuje posebna veja arheologije, t. i. arheologija mokrih tal. Njeni dejanski začetki segajo v sredino 19. stoletja.

Danes je to zelo razvito in razvejeno področje interdisciplinarnih raziskav z izjemno odmevnimi rezultati, kar je leta 2011 prepoznal tudi UNESCO in izbor tovrstnih arheoloških spomenikov nagradil z uvrstitvijo na prestižni seznam svetovne kulturne dediščine.

Za slovenski del seznama so bila izbrana ižanska kolišča, da bi izkazali čast in spoštovanje Karlu Dežmanu, začetniku tovrstnih raziskav pri nas.

Dr. Velušček je na predstavitvi poudaril, da izdaja takšne posebne številke revije SLO o koliščih predstavlja način, kako ljudi pripraviti na pomen naše kulturne dediščine. Posebna številka revije SLO o koliščih je tako časovni stroj z našo preteklostjo.

Nalaganje
Nazaj na vrh