Limbuš leži na desnem bregu Drave ob lokalni cesti Maribor–Ruše. Slovensko ime Limbuš je nastalo leta 1918, prej se je kraj imenoval Lembach, v 19. stoletju pa tudi Lempah (lempaška fara).

Cerkev sv. Jakoba starejšega so zgradili okoli leta 1300 v gotskem stilu. V pisnih virih je prvič omenjena leta 1478. V 16. stoletju so jo predelali. Od daleč je vidna cerkvica Žalostne Matere Božje, imenovana Slovenska kalvarija, na Pekrski gorci. Pozidali so jo leta 1835.

Župnija sv. Jakob v Limbušu leži na obrobju Maribora, je primestna in ima veliko priseljencev. Šteje okoli 7.000 prebivalcev, od teh se jih je večina v župnijo priselila v zadnjih desetletjih. V župniji je ob današnji sekularizaciji dejaven manjši del ljudi, ki so župniji zvesti in v njej na različne načine delujejo ter tako tvorijo resnično, med seboj povezano občestvo. Edina »podružnica« cerkvica je na Pekrski Gorci, kjer so maše vsako prvo nedeljo v mesecu od maja do oktobra in na sveti večer procesija z lučkami miru. Rednih nedeljnikov je od 150 do 200. Povprečje krstov na leto je 50, pogrebov 70 do 80, birmancev 30, prvoobhajancev 25, porok deset do petnajst, rednih veroučencev je 150. V zadnjem času so odrasli še posebej vključeni v pripravo na zakramente, tako svoje, kot zakramente otrok.



Župnijska občestva so ključarji (gospodarski svet), ŽPS, Karitas, Kolpingova družina, bralci, ministrantska in mladinska skupina oziroma animatorji birmancev, molitvena skupina sv. Cirila in Metoda, molitvena skupina Prenova v duhu, Kolpingov zbor, zbor Ars musice in otroški zbor. Prirejajo slavja in posebna srečanja. Posebna so župnijska romanja, saj imajo že 25 let vsako leto dvojno romanje: spomladansko večdnevno po Evropi (Lurd, Fatima, Santiago, Rim, Medžugorje, Francija, Nemčija, Švica, Poljska, Češka, Avstrija, Madžarska itd.) in jesenjsko enodnevno romanje po Sloveniji, ki se ga udeleži od 50 do 100 romarjev. Organizirajo srečanje ostarelih in bolnih, srečanja zakonskih jubilantov, medgeneracijsko srečanje župljanov, vsak prvi četrtek imajo izobraževalni, ob Prešernovem dnevu tudi kulturni večer. Poleg tega pastoralo bogatijo duhovne vaje za birmance, izleti ministrantov in mladih, članov Karitas ter članov ŽPS.


Prvo sveto obhajilo

V limbuški župniji je kmalu po prihodu župnika Andreja Firbasa začel delovati ŽPS in skupina ključarjev, ki je hkrati gospodarski svet. Kot pravi ključar Franc Mulec, je bilo v tem obdobju tudi na gospodarskem področju veliko narejenega. »Skoraj ni prostora ali objekta, ki v tem času ne bi bil obnovljen. Pri tem pa je največjo breme nosil župnik.« V zadnjih 25 letih so opravili veliko del.

Več o župniji v reportaži v novi številki Družine.