Kardinal Kurt Koch, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani, je za vatikanski časopis L'Osservatore Romano spregovoril o ekumenskem dialogu. Kot je dejal, so koraki majhni, a počasi se stvari premikajo. Napredek v ekumenskem dialogu pogosto zahteva žrtve in potrpežljivost, včasih pa je najvišja cena, ki jo je potrebno plačati, prelita kri mučencev.

»Predvsem moramo biti pogumnejši pri obsojanju preganjanj, ki se nanašajo na kristjane«, kardinal odgovarja na vprašanje, ali dialog katoliške Cerkve z drugimi cerkvami in krščanskimi skupnostmi lahko prispeva k miru in spravi. Spomni, da imamo danes več preganjanj kot v prvih stoletjih po Kristusu. Podatki kažejo, da je 80 % oseb, ki so preganjane zaradi vere, kristjanov. »Mislim, da kristjani preveč molčimo. Vse skupnosti, vse Cerkve imajo svoje mučence. Kri ne ločuje, ampak povezuje«, zatrdi kardinal Koch.

V prvi Cerkvi je veljalo, da so mučenci semena novih kristjanov. Danes lahko rečemo, da so mučenci semena ekumenizma in edinosti za prihodnost. Kot Janez Pavel II. tudi papež Frančišek govori o »ekumenizmu trpljenja«. »To je najgloblji in duhovni temelj ekumenskega prizadevanja«, poudarja kardinal in pojasni, da to velja predvsem za dežele krščanskega izvora, za Bližnji Vzhod, kjer kristjani bežijo. Prisiljeni so oditi, saj bi jih v primeru, če bi ostali, nasprotniki ubili. »Žalostno je videti, kako ostajajo samo prazne zgradbe, ne pa ljudje. Če bo do tega prišlo, smo veliko izgubili«, doda kardinal in izpostavi tudi pozitivni vidik, da namreč v Siriji preganjanje kristjane povezuje.

Kardinal Koch v pogovoru spregovori tudi o ekumenskem dialogu med katoličani in pravoslavnimi. Pojasni, da je pravoslavni svet v sebi zelo raznolik, saj obstajajo številne Cerkve. Trenutno je največja težava v Ukrajini, kajti pravoslavni patriarhat v Moskvi očita katoliški Cerkvi, da ne naredi jasne razlike med vero in politiko. Nasprotno pa so odnosi z ekumenskim patriarhatom v Carigradu zelo dobri, nadaljuje. »Imamo dolgo zgodovino prijateljstva, ki se kaže predvsem v medsebojnih obiskih za praznik svetih Petra in Pavla v Rimu in nato za praznik sv. Andreja v Carigradu.« To je tradicija, ki bo po Kochovih besedah zagotovo pospešila večje občestvo v prihodnosti. Zaradi te bližine s pravoslavnimi, ki so pod patriarhatom v Carigradu, je z njimi mogoče živeti »duhovno občestvo«. Žal zaradi trenutnih nesoglasij kaj takega v tem trenutku in na takšen način ni mogoče z drugimi pravoslavnimi Cerkvami, s katerimi ni predvidena skupna molitev. Kot je prepričan kardinal, je zato bolj kot kdaj koli prej nujno sprejeti ta velik izziv in iskati edinost med pravoslavnimi in katoličani.

Letošnje srečanje med papežem Frančiškom in ekumenskim patriarhom Bartolomejem v Jeruzalemu je pomenilo tudi »pomemben korak za prihodnost ekumenizma, nujen za poglobitev vezi in edinosti«. Danes so mnogi navajeni govoriti o dveh Cerkvah, a Cerkev je samo ena, poudari predsednik papeškega sveta: »Cerkev je ista na Vzhodu in Zahodu. In ravno zato je nujno znova najti edinost in polno občestvo tudi v evharistiji.« Slednje še vedno ni doseženo, kajti še vedno niso rešeni vsi teološki problemi. Dela je še veliko, predvsem za mešano komisijo za teološki dialog. Sedaj je osrednja tema odnos med sinodalnostjo in primatom. »Ne želimo narediti kompromisa med dvema stvarnostima, ampak sintezo med veliko močjo pravoslavnosti, sinodalnosti, in veliko močjo katolištva, primata.«

Ob koncu pogovora kardinal Koch spregovori še o dialogu z judi, ki je prav tako zaupan papeškemu svetu. Judovstvo sicer ni razumljeno kot druga verstva, kajti predstavlja »mater krščanstva«. Kardinal pojasni, da je prva ločitev v zgodovini krščanstva ravno ločitev z judovstvom. Trenutno je dialog namenjen izpostavljanju skupnih točk med judovstvom in krščanstvom, pa tudi razlikam. Največje vprašanje je, kako med seboj spraviti prepričanje o trajni veljavnosti Božje zaveze z izraelskim ljudstvom in prepričanje o novosti nove zaveze, ki jo je prinesel Jezus, pogovor zaključi kardinal Koch.

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.

Foto: splet