Glasgowski nadškof pozdravlja sočutje, ki ga je Škotska nedavno izkazala z osvoboditvijo libijskega zapornika, obsojenega zaradi izvedbe terorističnega dejanja, v katerem je življenje izgubilo 270 ljudi.

V svoji izjavi minuli ponedeljek je nadškof Mario Conti potrdil, da on sam in tudi številni člani katoliške skupnosti podpirajo odločitev škotskega parlamenta, da iz usmiljenja iz zapora izpusti Abdelbaseta al-Megrahija. Usmiljenje, je pojasnil nadškof, je navsezadnje eno izmed temeljnih načel, po katerem naj bi se ravnala škotska vlada. Zapornik je bil obtožen in obsojen sodelovanja v terorističnem napadu na ameriško letalo družbe Pan Am let št. 103, ki je bilo leta 1988 z bombno eksplozijo razstreljeno nad škotskim mestecem Lockerbie. Al-Megrahi je ves čas vztrajal, da ni kriv za ta zločin.

57-letni Libijec je bil leta 2001 obsojen na dosmrtno ječo, minuli četrtek pa je bil izpuščen iz usmiljenja, ker naj bi umiral zaradi raka na prostati. Pred njim naj bi bilo le še nekaj mesecev življenja.

Nadškof Conti je še pojasnil, da izkazano usmiljenje v tem primeru ni znamenje šibkosti, pač pa je po njegovem mnenju, v danih okoliščinah, znamenje resnične moči. Kljub številnim nasprotovanjem, je prepričan nadškof, je to odločitev, ki bo mnogim Škotom vir zadovoljstva in ki ji bo mednarodna skupnost izkazala spoštovanje.

Do razhajanja mnenj je prišlo predvsem po al-Megrahijevi vrnitvi v libijsko prestolnico Tripoli, ko ga je na letališču navdušeno pozdravilo na stotine Libijcev in mu malodane pripravilo sprejem narodnega junaka. Ker je bila večina žrtev na razstreljenem letalu ameriških državljanov, so ameriške oblasti ostro nasprotovale javnemu izkazovanju naklonjenosti obsojenemu kriminalcu in so obsodile tudi njegovo osvoboditev iz sočutja. V pismu škotskim oblastem so zapisali, da je izpust al-Megrahija 'v posmeh pravnim predpisom in v zadovoljstvo teroristom po vsem svetu'.

V ponedeljek so v škotskem parlamentu sklicali tiskovno konferenco, na kateri naj bi škotski pravosodni minister Kenny MacAskill odgovarjal na vprašanja o svoji odločitvi za izpust Libijca. Obtožen je bil gospodarske in diplomatske motiviranosti za svojo odločitev, sam pa vztraja pri pojasnilu, da ga je pri odločitvi vodilo le sočutje. Kot je dejal, je libijske oblasti zaprosil, naj nekdanjega zapornika sprejmejo na tih in obziren način, da ne bi prizadel svojcev žrtev bombnega napada. Nekatere družine pokojnih so prav tako nasprotovale odločitvi MacAskilla, nekatere pa so jo pozdravile.