V rojstni hiši pesnika Franceta Prešerna v Vrbi bo v petek, 29. novembra, odprtje prenovljene stalne razstave. Po 20 letih prenovljena razstava prinaša vsebinsko in oblikovno posodobitev. Posveča pa se tudi temu, kako Prešeren zdaj živi med nami.

Kot je pojasnil kustos iz Gorenjskega muzeja Gašper Peternel, muzejska predstavitev zajema najbolj bistvene elemente Prešernovega dela in njegovega življenja, pa tudi odnosa do ljubezni. Poudarek je na njegovi rojstni hiši in domu, del razstave se posveča temu, kako se je vzpostavilo občudovanje do Prešerna, in temu, kako Prešeren živi med nami zdaj.

Dinamična predsatvitev Prešernovega življenja in dela

Nova prostorska postavitev razstave v galeriji je zasnova zračno in sodobno. Prilagojena je interpretativnemu načrtu celostne predstavitve Prešerna. "Na manjšem prostoru bo mogoče na kar precej dinamičen način spoznati Prešernovo življenje in delo," je zagotovil Peternel in dodal, da so razstavo opremili z videom in glasbo uglasbenih Prešernovih pesmi.

V vitrinah bodi razstavljene izbrane knjige, rokopisi in dokumenti, na vsebinskih panojih pa Prešernovo življenje in delo, njegova rojstna hiša in družina. V prostor bo umeščena tudi knjižna omara s knjigami za listanje in branje. Na zaslonu bodo prikazane multimedijske vsebine in monitor na dotik za brskanje po razširjenih muzejskih vsebinah.

Kot je pojasnil Peternel, so bili, kar se tiče uporabe interaktivnih sodobnih pripomočkov precej konzervativni, ker se je izkazalo, da ti niso najbolj primerni za muzeje, posvečene pesnikom in pisateljem. "Dodali smo tisto, kar je bilo nujno, da lahko Prešerna prikažemo v čim bolj različnih umetniških zvrsteh," je poudaril.

V primerjavi z razstavo, ki jo je pred 20 leti pripravil Gornjesavski muzej Jesenice, so nekatere vsebine predelali, kar nekaj pa je tudi novih, in sicer od poudarka na glasbi do predstavitve tega, kako Prešeren med nami živi zdaj in kaj se je v zadnjih desetletjih dogajalo s hišo.

Bo predstavljen tudi Prešernov pranečak in prvi ljubljanski škof Anton Vovk?

Za razstavo so pripravili tudi pano o življenju in delu Prešernovega pranečaka Antona Vovka, ki se je v isti hiši rodil 100 let za Prešernom in je bil znan kot prvi ljubljanski nadškof. Vendar še ni povsem jasno, ali bo Vovk, ki je bil že doslej del razstave, nanjo uvrščen tudi po novem. Pojavili so se namreč nekateri anonimni pritiski glede vsebine Vovkove predstavitve.

Osredotočili so se na mlajše obiskovalce

Prenovljena razstava bo zanimiva za vsakega obiskovalca, posebej pa se osredotoča na otroke, ki so najpogostejši obiskovalci. Direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman si obeta, da bo prenovljena razstava privabila tudi nove obiskovalce, četudi že zadnjih nekaj let opažajo porast števila obiskovalcev zlasti osnovnih, v zadnjem času pa tudi srednjih šol, na katere so razširili promocijo. Tako se letno število obiskovalcev giblje okoli 18.000.

Vse več obiskovalcev privabljajo tudi različne prireditve. Še dodatne rasti obiska pa se lahko nadejajo, ko bodo na novo zaživele nedavno kupljene nepremičnine ob Prešernovi hiši. Občina in država sta kupnino že plačali, dosedanji lastnik pa naj bi se v kratkem iz hiše izselil. Nato se bo začela tudi priprava načrtov, kako gospodarski objekt in hišo urediti ter ju preoblikovati v turistične in kulturne namene.