Piranski župnik Zorko Bajc je bil v Barceloni tokrat že osemnajstič, in vsakič obišče tudi Sagrado Familio. Skozi skoraj 40 let dolgo dobo je imel priložnost spremljati gradbeni razvoj znamenite bazilike, ki jo gradijo že dobrih 140 let, še pomembneje pa je, da je v Barceloni spletel prijateljske vezi z domačini.

Romarska želja ob Gaudíjevem jublileju

Ob 100. obletnici smrti arhitekta Antonia Gaudíja, ki je bil aprila lani razglašen za Božjega služabnika in je pokopan v kripti bazilike, si je župnik Zorko Bajc močno želel maševati v baziliki. Pred nekaj leti je že dobil priložnost, da je maševal na Gaudíjevem grobu, letos ob jubilejnem letu pa je sklenil, da s seboj na romanje vzame še svoje župljane in škofa Jurija Bizjaka. Pridružilo se jim je še nekaj Pirančanov in drugih prijateljev in znancev, tako da je bilo v petek pri prvi skupni maši okrog 50 Slovencev, je za Družino povedal župnik Zorko. »Doživeli smo res lepo romanje, vse se je izšlo. Povsod smo doživeli res lep sprejem, še zlasti pa s strani vodstva bazilike Sagrada Familia.« Tudi škof Jurij Bizjak je poudaril, kako hvaležen je za povabilo in da se je ves čas počutil zelo sprejetega.

Zbor Georgios ob orglah v kripti Sagrade Familie. FOTO: arhiv Z. B.

Nepričakovano srečanje s predsednico države 

Zorko Bajc in škof Jurij Bizjak sta somaševala pri slovensko-angleški maši v kripti na Gaudíjevem grobu, z glasbo pa so bogoslužje obogatili pevci piranskega župnijskega pevskega zbora Georgios. Peli so mašo, ki jo je za njih napisal njihov organist in zborovodja Sašo Fajon, vključili pa so tudi nekaj slovenskih cerkvenih pesmi, kot je na primer Marija skoz' življenje. Pri tej maši se jim je pridružila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, s katero so se romarji srečali na letališču. Beseda dá besedo – povabili so jo, naj se jim pridruži v Sagradi Familii, kar je zares storila. 

Ob grobu arhitekta in Božjega služabnika Antonia Gaudíja. FOTO: arhiv Z. B.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je bila v Barceloni na zasebnem obisku. Po obisku je za Družino povedala: »Maše sem se z veseljem udeležila, po njej pa v sproščenem in prijetnem vzdušju poklepetala z verniki. To lepo in smeha polno srečanje je bilo tudi dragocen uvod v nadaljnji ogled Sagrade Familie, te izjemne cerkve, ki jo je zasnoval Antoni Gaudí in naj bi bila po zadnjih informacijah dokončana do leta 2032. Včasih je res potrebno le malo, da si ljudje med seboj polepšamo dan.«

Župnik Zorko Bajc, predsednica države Nataša Pirc Musar in škof Jurij Bizjak. FOTO: arhiv Z. B.

Gaudíjeva arhitektura kot duhovna izkušnja

Skupino je po Sagradi Familii vodil duhovnik Joby Kappipparambil Sebastian, duhovnik iz Indije, ki je na doktorskem študiju v Barceloni in skrbi za vsakodnevno bogoslužje v angleščini v kripti cerkve. 

Škofa Bizjaka je bazilika globoko nagovorila: »Sagrada Familia je res nekaj izjemnega. Obiskal sem jo prvič, a sem takoj rekel: to, kar je Dante v literaturi, je Sagrada Familia v arhitekturi. Sijajna stvar. Najbolj pa me je presenetilo, da niti zunaj niti znotraj ni niti enega kvadratnega metra, ki ga Gaudí ne bi obdelal po svoje, ki mu ne bi dodal lastne vsebine,« je povedal škof Bizjak. Nagovorila so ga tri Gaudíjeva temeljna izhodišča: Sveto pismo, liturgija in narava, ki so povsod jasno prepoznavna. Veličastnost je takšna, da bi jo lahko opazoval ves mesec in je še vedno ne bi dojel v celoti, je dejal.

Veličastna notranjost Sagrade familie. FOTO: arhiv Z. B.

Na Montserratu razmišljali o pomenu družine

Na drugi dan romanja je skupina pod vodstvom Zorka Bajca obiskala tisoč let star benediktinski samostan na Montserratu, ki je s kipom Črne Marije katalonsko romarsko središče v bližini Barcelone. V hribih na višini 720 metrov nad morjem so doživeli celo snežni metež. V samostanu so imeli skupno mašo, zbor Georgios je nastopil v izjemno lepi Marijini kapeli in zapel nekaj pesmi tudi v baziliki. Udeležili so se še koncerta deškega zbora Escolania de Montserrat, ki ima še daljšo tradicijo kot Dunajski dečki.

Nastop deškega zbora Escolania de Montserrat v katalonskem romarskem svetišču. FOTO: arhiv Z. B.

Pri nagovoru med mašo je škof Bizjak zbrane nagovoril z mislijo o razliki med krvnimi in duhovnimi vezmi. Ves čas romanja jih je namreč spremljala misel o pomenu družine. Krvne vezi so se v sodobni družbi močno razrahljale, še bolj pa duhovne, čeprav so prav te temelj vseh odnosov, je prepričan škof Bizjak. »Ob evangeljskem odlomku, kjer Jezus pove, da so njegova mati, bratje in sestre tisti, ki izpolnjujejo voljo Očeta, sem poudaril, da krvne vezi zdržijo le, dokler so podprte z duhovnimi.«

Romarji v kapeli na Montserratu. FOTO: arhiv Z. B. 

Nedeljska maša – vrhunec romanja

Vrhunec obiska Barcelone je bila nedeljska maša v baziliki Sagrada Familia, pri kateri sta prav tako somaševala škof Jurij Bizjak in Zorko Bajc. »Morda se je v baziliki prvič slišala slovenska molitev pri maši, ki je bila sicer v latinskem jeziku, saj so nam omogočili, da smo del evharistične molitve molili tudi v slovenščini,« je v zanosu nad dogodkom povedal Zorko Bajc. Pri maši, ki se je je udeležilo okrog 2.300 ljudi, so bili tudi člani pevskega zbora Georgios in nenapovedano tudi piranski podžupan Christian Poletti s sodelavcema s piranske občine. Gostitelji so jih posedli celo v prvo vrsto in so nato skupaj s še dvema članicama zbora na oltar med darovanjem prinesli darove.

Pevci zbora Georgios si bodo romanje v Barcelono gotovo za vselej zapomnili. FOTO: arhiv Z. B.

Skupnost, ki presega meje

»Takšno romanje močno poveže župnijsko skupnost,« je po vrnitvi za Družino povedal Zorko Bajc. »Pevci so dobili izkušnjo širine, vesoljnosti Cerkve. Nagovorila jih je tudi lepota bazilike, številni so bili ganjeni,« je dejal. Takšna izkušnja se mu zdi dragocena tudi zato, ker kar nekaj pevcev v zboru Georgios ni niti krščenih. Kljub temu se z veseljem vključujejo v nedeljsko bogoslužje ter s petjem in svojo prisotnostjo prispevajo k življenju župnije in podpori župniku Zorku. »Ne gre za pričakovanja ali zahteve, temveč za odprtost srca. Pomembno je, da se ljudje pustijo nagovoriti, da vstopajo v odnose in gradijo skupnost. Zbor je za mesto Piran pomembno stičišče, ki tudi drugim Pirančanom pomaga odkrivati vero kot nekaj bližnjega in človeškega.«

V več kot dvajsetih letih župnikovanja v Piranu, ki je kot mesto močno pod vplivom turizma in raznolike strukture prebivalcev, med katerimi skorajda ni več mladih družin, je župnik Zorko Bajc preko kulturnih dogodkov uspel zgraditi skupnost. »Župnija je postala del javnega in družbenega življenja, kar prej ni bilo samoumevno. Priznam, da se v Piranu počutim zelo prijetno. Vesel sem vsakega.«