Zakaj se učiti tudi po upokojitvi?

Staranje je v družbi, ki vse bolj teži k ohranjanju večne mladosti, pogosto tabu tema. Strah nas je telesnih, mentalnih in družbenih sprememb, ki jih prinaša, bojimo se občutkov osamljenosti in nepomembnosti, s katerimi starost pogosto povezujemo. Vendar je starost mnogo več kot to in prinaša veliko možnosti za širjenje obzorij, napredovanje in ustvarjanje kakovostnega življenja. O zdravem in aktivnem staranju, možnostih izobraževanja starejših in pozitivnih vplivih izobraževanja smo se pogovarjali z Nives Ličen, Mojco Leskovec in Urško Gruden, ki delujejo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in Modri fakulteti. Obdobje starosti se daljša Starost je zelo dolgo obdobje. Nekateri menijo, da se začne že po »abrahamu«, drugi začetek starosti postavljajo v 65. ali celo 75. leto življenja. Kronološka starost o dejanski starosti človeka pove zelo malo. Za vsa obdobja velja tudi, da so dobre navade povezane z mentalno in telesno pripravljenostjo, uravnoteženo prehrano, primerno količino spanja in obvladovanjem stresa ter dobrimi odnosi. Starejši ljudje svoji skupnosti lahko mnogo prispevajo z znanjem, izkušnjami in umirjenimi odnosi. »Družbena odgovornost je, da uskladimo dolgost življenja z zdravjem,« poudarjajo strokovnjakinje z Modre fakultete. »Pričakovana življenjska doba se je v prejšnjem stoletju povečala kar za 30 let. To je darilo, ki ga mora vsakdo ovrednotiti in čas napolniti z dejavnostmi, ki dajejo življenju polnost.« Več kot le ostanek življenja Pojem novo staranje uporabljamo, da poudarimo, da sodobni starejši niso nemočni. Ljudje v svojih 70. letih še lahko ustanavljajo podjetja, organizirajo družbene dogodke, so politično aktivni. V lokalnih skupnostih so pogosto najbolj aktivne ženske, stare med 60 in 75 let. Starost je novo poglavje bivanja, ki ima svoje značilnosti: razvijejo se modrost, strpnost, sprejemanje minljivosti. To je tudi obdobje, ko si lahko vzamemo več svobode, da poskrbimo za tisto, kar nam je najdražje, in si uresničimo želje, za katere prej ni bilo časa. Želje so lahko tudi vodilo, da starejši odkrijejo nove cilje v življenju. Tudi papež Frančišek je zapisal, da je starost nov začetek in je razumevanje starosti treba spremeniti. Beseda star je zanj pomenila izkušnje, modrost, znanje, poslušanje, razsodnost, premišljevanje, kar so vrednote, ki jih sodobni svet potrebuje. Nova starost torej pomeni pogled, v katerem starost ni le ostanek, ampak enakovreden del življenja. Pomen mentalne dejavnosti Za ohranjanje kognitivnih zmožnosti v starosti je izjemno pomembna mentalna dejavnost. Možgani se razvijajo, če jih »treniramo«, za kar si lahko izberemo različne dejavnosti: branje, pisanje, učenje jezikov, razmišljanje, igranje instrumenta, petje, igranje šaha, uporaba novih naprav … Pomembno je, da nam predstavljajo izziv. Tveganje za kognitivni upad povečuje tudi osamljenost. Zato je priporočljivo povezovanje z drugimi ljudmi v učnih, verskih, pohodniških skupinah. S staranjem ljudje izgubljajo svoje družine in prijatelje in morajo oblikovati nove socialne mreže. Odličen izziv za starejše je zato vključitev v katerega izmed programov izobraževanja starejših. Možnosti izobraževanja starejših je veliko Možnosti za izobraževanje starejših je v Sloveniji veliko in se odvija na različnih ravneh in pod okriljem različnih institucij. Izobraževanje starejših (55+) je organizirano v mnogih društvih, izobraževalnih centrih, na univerzah in v lokalnih skupnostih. V Sloveniji se odvija tudi na univerzah v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani se je v študijskem letu 2020/21 na Filozofski fakulteti razvila Modra fakulteta, pri kateri so sodelovale starejše alumne in učiteljice s Filozofske fakultete ter s Fakultete za socialno delo, Fakultete za računalništvo in informatiko ter Teološke fakultete. Ponuja zelo različne programe izobraževanja, med drugim jezikovno izobraževanje na Filozofski fakulteti, Duhovno akademijo na Teološki fakulteti, IKT svetovanje na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Letos je prejela priznanje Andragoškega centra Slovenije za dosežke na področju vseživljenjskega učenja in je nominirana za NAJ zgodbo vseživljenjskega učenja leta 2025. Zelo obsežno je omrežje univerz za tretje življenjsko obdobje, ki delujejo v lokalnih okoljih. Poleg tega so dejavni centri dnevnih aktivnosti, med njimi je zelo dejaven CAF – Center aktivnosti Fužine v Ljubljani. Različne izobraževalne programe organizirajo večgeneracijski centri, društva upokojencev, ljudske univerze, domovi za starejše, knjižnice in muzeji. Kako starejše spodbuditi k izobraževanju? Ljudi najlažje spodbudimo z možnostmi, ki jih nagovorijo in so jim blizu. »Nekatere bo spodbudila glasba, druge film, tretje osebni pogovor, četrte problem z računalnikom ali telefonom, pete odnos z odraslimi otroki. Na Modri fakulteti Univerze v Ljubljani imamo geslo »Vedno radovedni«, ker je to značilnost za vsa življenjska obdobja,« pravijo Nives Ličen, Mojca Leskovec in Urška Gruden. Dobra spodbuda pa so lahko tudi rezultati izobraževanja starejših, ki se kažejo na mnogih področjih: dobro počutje, ohranjanje kognitivnih kapacitet, manjša poraba zdravil, razvijanje dobrih odnosov. Na kratko bi lahko rekli, da dobro vpliva na blagostanje starejših, zato bi moralo biti »na recept« oziroma dosegljivo za čim več starejših.

Dostop do članka (47174)

Zakaj se učiti tudi po upokojitvi?

Zakaj se učiti tudi po upokojitvi?

Obdobje starosti se daljša

Male sive celice

»Zakaj tega ne povedo v cerkvi in pri verouku?«

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.