Marjeto, rojeno v bogati družini, je Božji klic že zgodaj vodil v redovništvo. Postala je dominikanka, njena pot pa je bila preizkušana z boleznijo in vojnimi razmerami. Vse bolj se je zatekala v zbranost in umaknjenost, prejela je milost duhovne zaroke. Delo Božanska luč jo je navdihnilo k pisanju duhovnega dnevnika. Čeprav je bilo njeno zdravje krhko in se je soočala z mnogimi težavami, je bilo njeno vodilo ljubezen do bližnjega in Boga, biti v popolni zaupljivosti z Bogom in verjeti v njegovo previdnost. Pokorila se je z odrekanjem mesu, ribam, sadju, vinu in s spanjem na trdem ležišču. Ob njeni prežetosti z Božjim je vse drugo zbledelo.

V modernih priročnikih bi odrekanje prevajali v detoks od preveč hrane, digitalnih klikov ali potrošnje. Dobra spodbuda, a kako drugače preobraža, če je iz ljubezni do Boga! Postajati svetloba, da bi vodili k Svetlobi.