Ivanka, rojena leta 1930, letos stopa v svoje 96. leto, za seboj pa ima preizkušnje, ki so globoko zaznamovale njeno mladost. Njeno preteklost so krojili kruti časi pomanjkanja in strahu. Ivanka se spominja nemške vojske, še posebej so ji v spominu ostali tisti, ki so jim rekli »hostni« (partizani). 

Ti so bili po njenih besedah še slabši, saj so družini pobrali prav vse – od odej in hrane do zadnje žlice, tako da so si morali kasneje sami izdelati lesene, da so sploh lahko jedli. Preživeli so obdobja, ko so hodili v podarjenih coklih, nosili hlače iz grobega lanenega platna in se borili z ušmi, medtem ko je po vojni država pobirala še obvezne oddaje mesa in jajc. Kljub težkemu življenju in vsem preizkušnjam ostaja Ivanka optimistična. 

Njen največji ponos in tedensko veselje je prebiranje verskega časopisa. Pri častitljivih 96 letih Ivanka vsak teden brez očal prebere celotno Družino. »Preberem jo lepo počasi,« pravi Ivanka z iskrenim nasmehom. Hvaležna je, da ji vid še vedno tako dobro služi, saj ji branje predstavlja okno v svet in duhovno hrano. Njena zgodba je pričevanje o neustrašnosti slovenske ženske, ki je preživela najtežje čase, a ohranila bister um in ljubezen do življenja.