Kardinal Franc Rode se je konec meseca aprila mudil v Albaniji, kjer je v narodnem svetišču v Skadru kot posebni odposlanec papeža Frančiška vodil slovesnosti ob 550. obletnici prenosa tamkajšnje milostne podobe Marije, Matere dobrega sveta v mestece Genazzano blizu Rima.

Marijino svetišče v Skadru je tesno povezano z zgodovinskimi preizkušnjami albanskega ljudstva. Praznovanje se je nanašalo na dogodek iz časa turške osvojitve ozemlja v 15. stoletju. Med otomanskim obleganjem mesta Skadar, 25. aprila 1467, so po izročilu Marijino podobo angeli prenesli na varno v Italijo. Tako se je Mati Božja, zavetnica Albanije, pridružila tisočem beguncev, ki so v tistem času zapuščali domovino, da bi si rešili življenje in ohranili krščansko vero. Drugo obdobje trpljenja je nastopilo v 20. stoletju s prihodom komunističnega režima, ko so svetišče do tal porušili, tako kot večino drugih. Zvestobo Kristusu in Cerkvi je v desetletjih Hodževe diktature s svojo krvjo izpričala množica mučencev; osemintridesetim je Cerkev že priznala čast oltarja.



Čeprav se izvirna podoba Matere dobrega sveta nahaja v Italiji, jo albanski katoličani v vnovič zgrajenem svetišču v Skadru častijo kot svojo narodno zavetnico in priprošnjico. Moč preizkušane vere se je pokazala z množično udeležbo pri osrednjem bogoslužju, ki ga je 26. aprila skupaj s številnimi škofi in duhovniki obhajal kardinal Rode. Verniki – nekateri med njimi so k Mariji priromali bosi – so do zadnjega kotička napolnili prostorno dvorišče ob cerkvi ter z molitvijo in petjem zbrano sodelovali pri evharistični daritvi. Dan pred tem so predstavniki škofije v dvorani bogoslovnega semenišča ob sodelovanju ministrice za kulturo in ministra za zunanje zadeve razkrili obnovljeno sliko Matere dobrega sveta, ki je bila v komunizmu eden od eksponatov Muzeja ateizma v Tirani. Kot je v priložnostnem nagovoru poudaril slovenski kardinal, se z obnovo te podobe na simboličen način odrekajo temačni polpretekli zgodovini albanske družbe, katoliškim koreninam pa priznavajo mesto v svojem kulturnem izročilu, kar prispeva k mirnemu sožitju med pripadniki verskih skupnosti. Katoličanov je med Albanci danes okrog 10 odstotkov.



Obisk v Albaniji je bil hkrati priložnost za srečanje s številnimi redovnimi skupnostmi, ki delujejo v škofijah Skadar in Sapa: klarise, frančiškani, karmeličani, karmeličanke, salezijanci. Še posebej so se kardinala kot svojega sobrata v sv. Vincenciju razveselile sestre usmiljenke, ki so vključene v slovensko provinco Hčera krščanske ljubezni in imajo v Skadru svojo pokrajinsko hišo in noviciat. Mnoge med njimi odlično obvladajo ne samo slovenski jezik, temveč tudi naše cerkvene pesmi. Izredno prisrčno je bilo tudi kardinalovo srečanje s starim prijateljem salezijancem Rudijem Borštnikom. Pri svojih triindevetdesetih letih je misijonar priljubljen spovednik mnogih duhovnikov in redovnic ter s svojim zgledom in besedo pravi duhovni oče mladih v salezijanskem zavodu, kjer biva.



Slovesnost v svetišču Matere dobrega sveta v Skadru, ki jo je kot papežev odposlanec vodil kardinal Rode, je eno od znamenj, da je preizkušana Albanija ponovno vstala iz ruševin. Svoje prepoznavno mesto v javnosti je spet našla tudi Katoliška Cerkev z velikim številom vzgojnih in karitativnih pobud, s katerimi lajša materialno stisko mnogih Albancev. Ponosni na dediščino svojih prednikov in pričevalcev, kot je npr. sv. Mati Terezija, katoličani v albanski družbi tako čedalje bolj predstavljajo »sol zemlje in luč sveta« ter v tej deželi na prepihu kultur odpirajo pot Kristusovemu oznanilu.

Matej Pavlič