Naročilo za vse čase. Pri zadnji večerji je Jezus rekel apostolom: »To delajte v moj spomin« (Lk 22,19). Sveta maša ima številne materialne, telesne razsežnosti, ima jih pa tudi darovanje svete maše v Jezusov »spomin«. Jezusove besede lahko razumemo kot navodilo, naj obhajamo evharistijo, dokler ne bo znova prišel. Lahko pa jih razumemo tudi kot navodilo, naj ga posnemamo in Očetu darujemo svoje življenje in to delamo v njegov spomin. Lahko nam pomenijo obljubo, da bosta iz nebes privrela blagoslov in spreobrnjenje, kadar bomo slavili Jezusa in se darovali v služenju njegovemu kraljestvu. Največji cilj je torej, da bi se vsi spremenili v Njega, ki je dal svoje življenje za nas in ki se za nas daruje vsak dan pri evharistiji.

Največji cilj je torej, da bi se vsi spremenili v Njega, ki je dal svoje življenje za nas.

Tudi zunanja znamenja nas vodijo k Bogu. Dogajanje pri maši nas spodbuja, da si izostrimo duhovne čute in se osredotočamo na nebesa. Sedimo, klečimo in stojimo. Pojemo, glasno molimo in se objemamo. Oči upiramo v hostijo in vino ter vse, kar se dogaja na oltarju. Poslušamo Božjo besedo v svetopisemskih odlomkih. Vonjamo kadilo in okušamo Kristusovo telo in kri. Celo naš dotik je bistvenega pomena, ko bratom in sestram okrog sebe podajamo roko v pozdrav miru in sprave ter si tako izkazujemo toplino Božje ljubezni. Zaradi vsega tega je sveta maša dogodek, ki vključuje vsega človeka.

Bog deluje ves čas svete maše. Z Jezusom nismo v stiku le med obhajilom, ampak je z nami ves čas in na nas izliva milost, modrost in svojo bližino. Bog ne želi, da bi pustili ob strani zemeljsko življenje in »pobegnili« pred tem svetom, da bi bili v stiku z nebesi. Kakor je Jezus postal človek in hodil po tej zemlji, nas tudi pri sveti maši vabi, naj ga poiščemo v dejanskih stvareh, ki nas obdajajo. Zakaj je to pomembno? Ker Bog želi v nas storiti nekaj, kar presega zgolj ohranjanje duhovnega življenja po svetem obhajilu. Povabiti nas hoče v odnos dajanja in prejemanja, ki nas bo spreobrnil.

Z Jezusom nismo v stiku le med obhajilom, ampak je z nami ves čas.

Pri maši poslušamo Jezusov glas. 2. vatikanski koncil nas uči, da nam Jezus sam govori pri besednem bogoslužju, ne pa zgolj človek. Ko poslušamo Božjo besedo, smo lahko prepričani, da slišimo Jezusov glas, ki nam srce preplavlja s svojo ljubeznijo, se nanaša na določene dogodke in nas vodi pri odločitvah (O svetem bogoslužju, 7). Vsi vemo, da pri obhajilu prejemamo Jezusa – in da v nas zaživi na prav poseben način. Bog želi pri sveti maši v nas delovati tudi drugače – to pa enako vključuje naše telo in duha – in samo čaka, da se bomo odzvali njegovemu povabilu.

Članek je bil objavljen v reviji Beseda med nami (3/2026). Spremljajte spodbudne misli iz revije na FB profilu Verujem.