Po besedah obeh je obdobje ramadana precej težavno. Za kristjane, ki so spreobrnili iz islama, je to čas, ko je njihova nova vera pod posebej strogim nadzorom. Prikriti verniki se lahko razkrijejo okolici, ker ne opravljajo ramadanskega posta, spreobrnjenci pa se pogosto soočajo s posebnimi pritiski, naj se vrnejo v islam. Mnogi so tega pritiska in preganjanja deležni v lastnih družinah. Elisya iz Azije in Sharifa iz Šrilanke se s tem soočata vsako leto.

V letošnji jeseni bomo v Sloveniji javno spregovorili o grozljivem preganjanju kristjanov po vsem svetu: v petek, 2. oktobra, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano prirejajo konferenco z naslovom »Zgodbe preganjanih kristjanov« pod okriljem pisarne evropskega poslanca mag. Mateja Tonina (NSi/ELS), partner dogodka pa je človekoljubna organizacija Open Doors. V tednih pred srečanjem bomo na naši spletni strani objavili več pričevanj preganjanih kristjanov, o katerih poročajo iz omenjene organizacije.

Elisya: oče na robu samomora

»Moja družina je novico o tem, da sem postala kristjanka, sprejela dosti slabše, kot sem pričakovala,« pripoveduje Elisya. »Moj oče se je poskušal ubiti. Prepričan je bil, da mu je kot očetu spodletelo – da mu ni uspelo svoje hčere dovolj podučiti o veri.«

Ko je Elisya v cerkvi začutila Kristusovo ljubezen, je v trenutku vedela, da se mora odločiti Zanj.

Elisya je odraščala v muslimanskem domu, postopoma pa se je oddaljila od vere, ki jo dejavno živi njena družina. Bila je uspešna v zahtevni podjetniški službi, toda v življenju je pogosto občutila praznino. Nekega dne jo je prijateljica kristjanka povabila v cerkev. V njeni državi v Aziji – ki iz varnostnih razlogov v pričevanju ni imenovana – je sicer zakonito biti kristjan, spreobrnjenje iz islama v krščanstvo pa je nezakonito in zelo nevarno. Toda ko je Elisya v cerkvi začutila Kristusovo ljubezen, je v trenutku vedela, da se mora odločiti Zanj. Presrečna je to storila – in odtlej Mu neomajno sledi.

Sčasoma, po nekaj mesecih, Elisyina družina ni bila več tako jezna nanjo. »Še vedno so prepričani, da sem naredila napako,« pravi Elisya, »in še vedno verjamejo, da se bom v prihodnosti vrnila v islam.«

Sharifa: nasprotovanje staršev se stopnjuje

Za Sharifo iz Šrilanke je bila odločitev, da se odpove islamu in postane kristjanka, sprva precej preprosta. Leta 2018 se je odločila, da bo sledila Jezusu, in njeni starši so to odločitev sprejeli. Vse pa se je spremenilo med ramadanom leta 2021. »V tistem času me je oče vsak dan budil ob 3. uri zjutraj in me silil, naj jem in molim,« se spominja Sharifa. »Rekel mi je, naj petkrat na dan molim [islamske molitve], tako kot oni, in silil me je, naj si pokrivam glavo s šalom.«

Najbolj boleče je bilo za Sharifino mater. Ko se je Sharifa spreobrnila v krščanstvo, je tudi sama postala kristjanka, med ramadanom leta 2021 pa se je odločila, da se vrne v islam. Tako je Sharifa postala edina kristjanka v svoji družini in njen oče je v tem videl priložnost, da okrepi svoje nasprotovanje. »Rekel mi je, da me bo pretepel, če me bo zalotil na poti v cerkev,« pričuje Sharifa.

Prizadevanja Sharifinih staršev, da bi jo na silo spreobrnili nazaj v islam, se z leti stopnjujejo.

Ob koncu ramadana sta starša Sharifo postavila pred težko odločitev. »Rekla sta mi, da me ne bosta obravnavala kot svojega otroka, če bom vztrajala kot kristjanka.« Za mlado ženo je bilo to zelo boleče. »Tri dni sem molila in jima nato sporočila, da bom še naprej sledila Gospodu,« tako Sharifa. Starša sta držala besedo in danes Sharife nimata več za svojo hčerko: »Pred kratkim sem slišala mamo, ki je nekomu po telefonu rekla, da nisem del njune družine, ker sem kristjanka.« 

Prizadevanja Sharifinih staršev, da bi jo na silo spreobrnili nazaj v islam, se z leti stopnjujejo. Sharifa še vedno živi z njima, vendar ji pogosto odrekata hrano, ki jo pripravijo doma. Ko gre v cerkev, jo zakleneta iz hiše. Sveto pismo mora brati na skrivaj, običajno sredi noči.