Požar je izbruhnil na hodniku, kjer so bili smetnjaki in odpadki. V domu ni bilo požarnega alarma. Svojo zgodbo je z nami delila dijakinja tretjega letnika, ki je tisto jutro prva poklicala gasilce in opozorila, da je zagorelo. Skupaj še z dvema sostanovalkama je bila nastanjena v sosednji sobi, poleg tiste, najbolj uničene v požaru.

»Zbudila sem se, ko sem zaslišala ogenj, vse je prasketalo. Zbudila sem še obe cimri in pogledala na hodnik, vse je bilo v ognju. Ob 4.02 sem poklicala gasilce na 112 in sporočila, da imamo v domu požar. Pred vrata smo dale mokro brisačo, ena od mojih sostanovalk je k sreči gasilka. Ogenj in dim sta se začela širiti. Začele smo klicati sostanovalke po telefonu in zbudile še ostali hodnik. Kričale smo tudi skozi okno, da bi jih čim več zbudile. Nekateri so mislili, da je »skem«, fora. V našo sobo sta prišli dve objokani sosedi in odločile smo se, da se evakuiramo po stopnicah. To je bil prvotni plan,« pripoveduje dijakinja.

Pobeg skozi dim in ogenj

»Ker so ...