A kdo je bil ta dobri mož iz 4. stoletja, ki ga danes tako težko pričakujemo in se veselimo njegovega obiska?

Dobrotljivi škof v Miri

Sv. Miklavž – po svetu bolj znan kot sv. Nikolaj – je bil zelo pobožen mladenič, ki sta ga starša vzgajala v veri. Dolgo pričakovanemu otroku sta dala ime Nikolaj, kar pomeni »zmaga ljudstva«. Bila sta dobra in usmiljena človeka, odprta za reveže. Nikolaj ju je v tem posnemal. Starša sta kmalu umrla, zato je zanj skrbel njegov stric, ki je bil zaslužen za to, da je bil Nikolaj posvečen v duhovnika.

Bo Miklavž nocoj obiskal tudi vas? FOTO: Jože Ropoša

Po stričevi smrti se je Nikolaj odpravil na romanje v Sveto deželo. V tistem času se v Miri niso mogli zediniti, koga bi postavili na škofovski sedež. V molitvi so se zatekli k Svetemu Duhu in se odločili, da bo škof postal, kdor bo naslednji dan prvi stopil skozi cerkvena vrata. Božja volja je bila, da je bil to ravno Nikolaj, ki o vsem skupaj ni vedel ničesar. Tako je postal škof v Miri v Likiji, v današnji turški Antaliji je to mesto Demre. Živel je zelo skromno in umrl v visoki starosti okoli leta 350.

Ikona sv. Nikolaja. FOTO: Monastery Icons

Sv. Nikolaj je postal eden najbolj spoštovanih svetnikov v vsej vzhodni Cerkvi. Mnogi ruski carji in veliki knezi so nosili njegovo ime. Izročilo pravi, da naj bi bila v vsakem ruskem mestu vsaj ena cerkev posvečena sv. Nikolaju.

Zavetnik mornarjev in nevest

Sv. Miklavž velja za priprošnjika v stiski in pripisujejo mu mnoge čudeže. Obudil naj bi tri umorjene učence, ob hudi lakoti pripeljal ladjo z žitom v svoje škofovsko mesto Miro ter mornarje reševal v nevarnostih na morju. Zato se mu mornarji, brodarji in splavarji še danes priporočajo, njegove cerkve pa pogosto najdemo v bližini voda. Samo pomislimo na stolnici ob Ljubljanici in Krki, pa cerkvico v Kopru ...

Sveti Miklavž goduje 6. decembra, marsikateri slovenski dom pa obišče že na predvečer godu.

Manj znano je, da se sv. Miklavžu priporočajo dekleta za srečno poroko. Ta običaj je povezan s čudežno zgodbo o treh sestrah, ki jih je svetnik rešil sramote in jim z doto v obliki treh zlatih jabolk pomagal do ženinov. Ravno po tem je najbolj znan – po svoji tihi dobrodelnosti. Še danes nam v noči s 5. na 6. december skrivaj prinese darove, spremljajo pa ga angelčki in parkeljni.

Tintorettov sv. Miklavž. FOTO: arhiv Družine

Sv. Nikolaja upodabljajo v škofovski obleki, s tremi zlatimi kroglami ali jabolki na knjigi, včasih s tremi hlebčki ali kamni, ponekod s sidrom in/ali ladjo.

Sv. Nikolaj v Sloveniji

V Sloveniji je sv. Nikolaju od vseh svetnikov posvečenih največ cerkva, kar 120. Med njimi so tudi tri stolnice: ljubljanska, novomeška in murskosoboška. Pred štirimi leti je bil v krožišču pri stolnici v Murski Soboti postavljen štirimetrski bronasti kip sv. Nikolaja, delo akademskega kiparja Marjana Dreva.

Tudi nekaj slovenskih krajev nosi ime tega priljubljenega svetnika: Miklavž na Dravskem polju, Miklavž pri Ormožu, Miklavž pri Taboru, Šmiklavž pri Slovenj Gradcu, Šmiklavž pri Škofji vasi.

Če je na Miklavževo mrzlo, pravijo, da bo huda zima.

Ime Miklavž danes nosi le 61 prebivalcev Slovenije. Pogostejša so imena Nikolaj (962), Niko (1757), Nik (6161) ter ženski različici Nikolina (826) in Nika (8113). Tudi ime Nikolaja v 21. stoletju ni več pogosta izbira staršev novorojenčkov, trenutno ga nosi (še) 134 prebivalk Slovenije.

K čemu nas vabi?

Da nas dobrotljiva velikodušnost sv. Miklavža navdihuje in razveseljuje še toliko stoletij po njegovi smrti, gre zasluga premnogim tihim dobrotnikom, ki so po njegovem zgledu iz generacije v generacijo prenašali navado skrivnostnega obdarovanja. God sv. Miklavža tako tudi nas v teh dneh vabi k iskrivi dobrodušnosti in pripravi drobnih presenečenj za bližnjega. Ohranimo Miklavževo preprostost in ustvarjalnost!