Kojot ali prerijski volk živi v Srednji in Severni Ameriki od Aljaske do Paname. Leta 2013 so ga prvič opazili na drugi strani Panamskega prekopa. Je izredno prilagodljiv in iznajdljiv. Odlično se znajde v gozdu, na prerijah, mokriščih in puščavah ter v urbanem okolju. Znanih je 19 podvrst. Vzhodni kojot je nastal s križanjem kojota, volka in domačega psa. Ima moč in lovsko spretnost volka, prilagodljivost kojota in pomanjkanje strahu pred ljudmi. Od zahodnega kojota je lahko večji celo za 40 odstotkov. Razširjen je na severovzhodu ZDA in v vzhodni Kanadi.

Glas kavbojskih filmov

Kojoti so manjši od volkov in večji od lisic. Razlika je očitna, saj tehtajo volkovi od 20 do 80 kilogramov, kojoti pa le od 7 do 21. Tisti, ki živijo bolj severno, so večji. Kojoti imajo v primerjavi z volkovi bolj koničasta in pokončna ušesa ter povešen rep, ki ga med tekom držijo nižje od hrbta. Barva kožuha, v katerem se mešajo odtenki sive, rjave, rumenkaste in rdeče, je odvisna od okolja. Grlo in trebuh sta belkasta, na konici košatega repa je več črnih dlak. Dvojna plast dlak jih odlično varuje pred vremenskimi skrajnostmi, ki segajo od snežnih viharjev do žgočega sonca.

Kojoti uporabljajo pri sporazumevanju enajst glasov z različnimi pomeni.

Znanstveno ime Canis latrans pomeni "lajajoči pes". Kojoti uporabljajo pri sporazumevanju enajst glasov z različnimi pomeni. Njihovo tuljenje in zavijanje pogosto slišimo v kavbojskih filmih. Raziskovalci so pri različnih populacijah prepoznali celo regionalna narečja.

Lovci brez meja

Kojoti so vsestranski lovci in vsejedci. Izbirajo hrano, ki jim je najlažje dostopna. Zato se prehranske navade osebkov, ki živijo v človekovi bližini, zelo razlikujejo od tistih v divjini. Manjši plen, med katerim so žuželke, glodavci, kunci, dvoživke, kuščarji, želve in ptiči, lovijo samostojno, jelenov pa se lotijo v skupini. Včasih preplavajo reko ter si privoščijo ribe in školjke. Pogosto menjajo lovišča, da na določenem območju ne izlovijo vsega plena. Ker uravnavajo populacije glodavcev in se prehranjujejo z mrhovino, omejujejo širjenje bolezni. Jedilnik redno popestrijo s sadeži in travo. Poiskati znajo rastline, s katerimi se znebijo zajedavcev.

Kojoti so vsestranski lovci in vsejedci. Izbirajo hrano, ki jim je najlažje dostopna. FOTO: Pixabay

V bližini mest in kmetij lahko napadejo črede domačih živali ter pokončajo perutnino, domače mačke in pse. Mestni kojoti so prehranjevalne navade, vedenje in socialno strukturo prilagodili novemu okolju. Naučili so se gibanja po prometnih površinah in se navadili na umetno razsvetljavo. Dejavnosti časovno usklajujejo tako, da se izognejo ljudem.

Kojoti pa niso zadnji člen v prehranjevalni verigi, zato se izogibajo srečanjem z volkovi, pumami in grizliji, ki so zanje lahko usodna.

Zvestoba

Samec in samica pogosto ostaneta skupaj več let. Delita si lovske dolžnosti in družno branita ozemlje. Njegove meje vzdržujeta z označevanjem in oglašanjem. Vonjave sporočajo starost, spol in razmnoževalno sposobnost osebkov na določenem ozemlju. Skupaj s parom živijo tudi njuni potomci. V krdelu vlada stroga hierarhična ureditev. Starejši bratje in sestre lovijo za mlajše ter se izmenjujejo pri njihovem varovanju. Krdela kojotov so manjša in manj stalna kot krdela volkov.

Samec in samica pogosto ostaneta skupaj več let. Delita si lovske dolžnosti in družno branita ozemlje.

Samica ima enkrat na leto (med aprilom in julijem) v povprečju šest mladičev. Skotijo se v brlogu, ki je lahko v zapuščeni jazbini, lisičini, votlem deblu ali skalni razpoki. Mladiči so sprva nebogljeni, vendar lahko že po treh tednih začnejo poleg mleka uživati na pol prebavljeno hrano. Med šestim in devetim mesecem se počasi začnejo osamosvajati. Pri enem letu so že spolno zreli.

Napadi na ljudi

V ZDA in Kanadi se občasno razvnamejo razprave o tem, kako preprečiti škodo, ki jo povzročajo kojoti. Vsako leto napadejo tudi več ljudi. Mestne oblasti ozaveščajo prebivalce, kako je treba ravnati ob srečanjih s kojoti. Vsi se še živo spominjajo tragedije iz jeseni 2009, ko je par kojotov v narodnem parku na vzhodu Kanade sredi belega dneva napadel devetnajstletno kantavtorico Taylor Mitchell. Ta je zaradi poškodb in izgube krvi umrla. Uravnavanje števila kojotov je bolj zapleteno, kot se zdi na prvi pogled. Bolj ko so poskušali zmanjšati njihovo število z odstrelom, hitreje so se množili. Samice so imele prvič mladiče pri nižji starosti, v leglu pa je bilo več mladičev.

Članek je bil objavljen v reviji Radovednež (05/2025).