Da bi povečal naklado pariškega časnika Le Petit Journal, je njegov urednik Pierre Giffard leta 1891 organiziral kolesarsko dirko od Pariza do Bresta in nazaj. Naslednje leto je pripravil 380 kilometrov dolg tekaški ultramaraton, junija 1894 pa je napovedal še izvedbo avtomobilske dirke med Parizom in 126 kilometrov oddaljenim Rouenom. Odziv na vse tri dogodke je močno presegel pričakovanja. Na kolesarsko dirko se je prijavilo toliko navdušencev, da so uvedli startnino.

Na kolesarsko dirko se je prijavilo toliko navdušencev, da so uvedli startnino.  

Na ultramaratonu je sodelovalo več kot 800 tekačev, avtomobilske dirke pa se je želela udeležiti petina vseh voznikov v Franciji. V državi je bilo takrat približno petsto avtomobilov, na dirko se jih je prijavilo več kot sto. Giffardu se je zdelo to število preveliko, zato je pripravil izločilno tekmovanje, na katerem so odpadla slabša vozila.

Zmagala je para

Prva avtomobilska dirka na svetu se je začela v nedeljo, 22. julija 1894, ob osmi uri zjutraj. Iz Pariza je na pot krenilo 21 vozil. Bila so različnih oblik in velikosti, imela so različen pogon, vsa pa so želela nejevernim Tomažem dokazati, da so novodobna prevozna sredstva varna in uporabna, ne pa zgolj nekoristne igračke zanesenjaških izumiteljev in ekscentričnih bogatašev. Če bi z današnjimi očmi gledali dirko od Pariza do Rouena, bi bili presenečeni, saj so si tekmovalci vmes privoščili kosilo. Sicer pa so bili hitrejši, kot so pričakovali organizatorji. 

Udeleženci dirke od Pariza do Rouena. FOTO: Wikipedia

Na cilj v Rouenu je prvo pripeljalo parno vozilo s prikolico, na kateri sta sedela grof Albert De Dion in Pierre Giffard. Za pot je porabilo šest ur in 48 minut, kar pomeni, da je v povprečju vozilo s hitrostjo 19 kilometrov na uro. Glavno nagrado za najboljše vozilo pa sta si razdelila izdelovalca avtomobilov Rene Panhard in Emile Levassor, ki sta sicer v cilj prispela s precejšnjim zaostankom.

Prvič tudi v zda

Precej resnejša in napornejša je bila dirka Pariz–Bordeaux–Pariz, ki so jo pripravili 11. junija 1895. V cilj je prvi prispel že omenjeni Emile Levassor, ki je 1.178 kilometrov dolgo progo prevozil v malo manj kot 49 urah. Njegova povprečna hitrost je bila 24,5 kilometra na uro. Drugouvrščeni je zaostal skoraj šest ur. Levassor pa je kljub premočni zmagi ostal brez glavne denarne nagrade. Pravila so namreč določala, da se lahko zanjo potegujejo le lastniki štirisedežnih vozil, Levassorjevo vozilo pa je imelo dva sedeža. Glavno denarno nagrado je tako dobil tekmovalec, ki je v cilj prispel enajst ur za njim.

Zmagovalec prve avtomobilske dirke v ZDA. FOTO: Wikipedia

Konec novembra 1895 so prvo avtomobilsko dirko pripravili tudi v ZDA. Zamisel zanjo se je porodila založniku časopisa Chicago Times-Herald, ki je želel pospešiti razvoj avtomobilske industrije in hkrati povečati naklado svojega časopisa. Na dan dirke je bila temperatura zraka okrog ničle, na tleh pa je bilo do 15 centimetrov novega snega, zato se je na startu pojavilo le šest od približno osemdeset pričakovanih udeležencev. Do cilja sta prispela dva. Zmagovalec je 87 kilometrov dolgo progo prevozil v malo manj kot osmih urah. Njegova povprečna hitrost je znašala enajst kilometrov na uro.

Obletnica tragične nesreče

Sestavni del avtomobilski dirk so žal tudi nesreče. Dne 11. junija 1955, točno 60 let po dirki Pariz–Bordeaux–Pariz, se je na dirkališču v francoskem mestu Le Mans zbralo okrog 300.000 ljudi. Vzdržljivostna dirka 24 ur Le Mansa je bila vedno magnet za gledalce, tisto soboto pa jih je čudovito vreme pritegnilo če več. 

Dirka se je v zgodovino avtomobilskega športa zapisala zaradi tragične nesreče, ki odmeva še danes.

Toda dirka se v zgodovino avtomobilskega športa ni zapisala zaradi navala ljudi, temveč zaradi tragične nesreče, ki odmeva še danes. Ob koncu 35. kroga je eden od dirkačev močno zavrl, saj je hotel zaviti na krajši postanek v svoj boks. To je presenetilo voznika za njim, ki je zavil vstran. S tem je zaprl pot Francozu Pierru Leveghu in vozili sta trčili. Nesrečnega Francoza je vrglo v zrak. Deli njegovega dirkalnika so prileteli med gledalce in jih 83 ubili, najmanj 120 oseb pa je bilo ranjenih. To je bila najhujša nesreča v zgodovini avtomobilskih dirk.

Članek je bil objavljen v reviji Radovednež (05/2025).