Kako se spominjata začetkov vajine skupne poti?

Andreja: Spoznala sva se, ko je bil Miro v sedmem razredu, jaz pa v četrtem. Za šmarnice sem ga zagledala pri oltarju, ko je ministriral. S sošolko, ki je bila tudi ministrantka, sva se pogovarjali in si zaupali. Sporočilo je prišlo do Mirka, ki se je odzval. Ko sva se kasneje pripravljala na poroko, sva imela blagoslov, da sva prišla do predzakonske skupine p. Vitala Vidra, kar je bilo za naju koristno. Potem sva nadaljevala v zakonski skupini Najina pot, ki nama je vsa obdobja zelo pomagala. Začetki pa so bili kar težki. Ni bilo toliko vprašanje dela, ker so me starši naučili delati in mi privzgojili delovne navade, težji so bili odnosi.

Kaj vam je pomagalo rasti v odnosih?

Mirko: V zakonski skupini sva se ob p. Vidru učila pogovarjati, kar naju je v življenju zmeraj reševalo. Na začetku sva skušala upoštevati tradicijo, kaj pa tudi po svoje peljati, pa so bili najini pogledi preveč iluzorni. Bilo je težko. Veliko dela sva imela z najin...