Razpravo je spodbudilo dejstvo, da je v enem najbolj odmevnih cerkvenih sodnih postopkov na svetu ta hip udeležen Slovenec. Sredi oktobra je namreč iz Vatikana prišla novica o imenovanju sodnikov, ki bodo obravnavali obtožbe proti jezuitu Marku Ivanu Rupniku. Ob tej priložnosti se je znova pokazalo, da javnost delovanja cerkvenih sodišč le redko pozna, zato je bil cilj pogovora ponuditi nekaj osnovnih pojasnil o njihovi pristojnosti in postopkih, še zlasti pri sojenjih o spolnih zlorabah.

Sodni postopek zoper Rupnika teče drugače kot običajni, redni postopki, ko pride do obtožb oz. suma spolne zlorabe s strani klerika. Dr. Rogelj je v pogovoru pojasnil, kakšna je običajna praksa sodnih postopkov na cerkvenih sodiščih in kakšne so sploh pristojnosti cerkvenega sodišča. Izvedeli boste, kaj pomeni izobčenje, v čem je smisel zastaralnih rokov in zakaj jih je papež Frančišek v primeru Rupnik dvignil, ter o tem, kako se sodniki na cerkvenem sodišču odločajo v primerih, ko gre za besedo proti besedi. 

Žrtev in obtoženi se v postopku cerkvenega sojenja nikoli ne srečata, pač pa zaslišanja tečejo posebej, je pojasnil dr. Rogelj. FOTO: Siniša Kanižaj

Glede Rupnikovega procesa je dr. Rogelj komentiral, da izjemnost tega postopka osebno razume v tem smislu, da je sveti oče to privzel sebi in Dikasterij za nauk vere pooblastil, da izpelje postopek. Pričakuje, da bo končna sodba izrečena v papeževem imenu. Čeprav žrtve ne bodo udeležene v postopku, za katerega se sploh ne ve, česa konkretno je Rupnik obtožen, bodo izvedele končno razsodbo. V njej bo opisan postopek in povzeta bistvena stališča ene in druge strani. 

Upanje, da se bo primer Rupnik v doglednem času vendarle razčistil, da bomo izvedeli, kako se pred obtožbami o spolnih, duhovnih in psiholoških zlorabah brani nekdanji jezuit, in kako bodo o verodostojnosti obtožb odločili neodvisni sodniki, torej še obstaja. 

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora.