Današnji dan je v znamenju slovenske Primorske. Kako vi osebno doživljate ta praznik?

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini ima velik pomen, saj mora narod skupaj živeti in dihati. To je praznik, ki temelji na mnogih žrtvah, zvestobah in prizadevanjih, da bi prenehali pritiski potujčevanja in raznarodovanja. Žal se je v obdobju italijanske okupacije izselilo veliko število Slovencev iz teh krajev. Zasledil sem številko sto tisoč. Vendar so mnogi ostali in se borili, čeprav so po vojni prišli pod drugo diktaturo.

Nagrajenec skupaj s farani in koprskim škofom Jurijem Bizjakom. FOTO: Tatjana Splichal

V mojem srcu je veselje in so bolečine ob vseh žrtvah naših prednikov. Vesel sem, da je ostalo veliko Slovencev na Goriškem, Tržaškem in v Benečiji. Ti skrbijo za svoje narodne korenine in zaklad prednikov predajajo novim rodovom.

FOTO: Tatjana Splichal

 FOTO: Tatjana Splichal

Da je Primorska v času fašizma ostala slovenska, je ključno vlogo odigrala Cerkev, zavedni duhovniki, ki so jim rekli tudi čedermaci - po Bevkovem liku kaplana Martina Čedermaca. Kaj moramo Slovenci vedeti o vlogi duhovnikov v času, ko je bila Primorska pod Italijo?

Čeprav je bilo težko obdobje med obema vojnama, je bilo tudi rodovitno, ustvarjalno in prečiščujoče. Lahko bi ga imenovali renesansa slovenstva in duhovnosti na Primorskem. Fašisti so pregnali velik del laiške inteligence, ostali so le nekateri in duhovniki. To so se od prvega do zadnjega zavezali, da bodo posredovali vero mlademu rodu v slovenskem jeziku. Poučevali so po zakristijah in mrzlih cerkvah. Zato je bil tudi takšen pritisk na zavod Alojzevišče v Gorici, kjer so pripravljali mlade fante za gimnazijo in semenišče. Med velikani tistega časa so; Virgil Šček, Filip Terčelj, Ivan Trinko, nadškof Sedej, ter mnogi drugi. Fašisti so zatrli široko delo katoliških izobraževalnih društev, ostalo je petje v cerkvenih zborih. Tega niso mogli pregnati, čeprav so ga zatirali. Skladatelji Vinko Vodopivec, Emil Komel in kasnejši mučenec Lojze Bratuž so podpirali njihovo delo. Slikar Tone Kralj je poslikal številne cerkve na narodni meji in s tem pustil pečat slovenske prisotnosti.

Nagrajenec v družbi ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja (levo) in koprskega škofa Jurija Bizjaka (desno). FOTO: Tatjana Splichal

Kakšno vlogo imate duhovniki na Primorskem danes?

Težko bi bilo reči, da imamo primorski duhovniki drugačno vlogo kot duhovniki drugod po Sloveniji. Trudimo se oznanjati Jezusa Kristusa kot Odrešenika in življenjskega sopotnika v teh zmedenih in težkih časih. Povezujemo ljudi v skupnost Cerkve, stojimo ob strani obupanim, bolnim, ranjenim, dvigamo pogum in veselje. Zaradi zgodovinskih korenin smo blizu ljudem tudi na človeški in kulturni ravni. Zato je v našem prostoru manj trda ločitev naši, vaši. Sicer smo tudi duhovniki bolj povezani med seboj.

FOTO: Tatjana Splichal

Predsednik republike Borut Pahor vas je danes odlikoval z medaljo za zasluge. Kako doživljate to priznanje?

Priznanje gospoda predsednika doživljam kot potrditev dela v koprski župniji in mestu. Orgle so sad teh pastoralnih prizadevanj in naravnanosti. Kažejo na milost in dar, pa tudi na delo in sodelavce. Naporni projekt nas je prekalil in povezal. Odslej orgle bogatijo naša bogoslužja in vabijo na koncerte. Že od vsega začetka so imele povezovalno vlogo in jo imajo še danes. S tem sporočilom se bom zahvalil gospodu Pahorju, ki nas je obiskal že med gradnjo in je bil med nami ob blagoslovu. Zahvalil se mu bom za njegova prizadevanja za povezanost in edinost v naši družbi. Bog daj, da bi se na različnih področjih trudili za odprtost Svetemu Duhu, ki povezuje in v tej luči gledali na razlike, rane, spomine. Predvsem pa da bi se z Božjo pomočjo prečistili v teh apokaliptičnih časih in šli naprej s pogumom in upanjem.

Poleg Krečiča je medaljo za zasluge danes iz rok predsednika države prejela tudi Vlasta Pacheiner Klander, in sicer za prevajalsko in literarnoteoretično delo na področju staroindijske sanskrtske književnosti. FOTO: Tatjana Splichal

Utemeljitev predsednika države, zaradi katere je koprski stolni župnik danes prejel medaljo za zasluge, pa si lahko preberete spodaj.

Dr. Primož Krečič, doktor teoloških znanosti, stolni župnik in ljubitelj umetnosti, se je rodil leta 1961 v Vrhpolju pri Vipavi. Da je v lepoti umetnosti moč, ki lahko rešuje svet, je bil prepričan že v malem vipavskem semenišču, in ko je pozneje hodil po svoji duhovniški poti, je povsod skušal vtisniti močno sled lepote z besedo, podobo ali glasbo.

Povsod so ga spoznali kot osebnost z jasno vizijo, človeka povezovanja, bogatega zgodovinskega, duhovnega in kulturnega znanja, pa seveda s posluhom za glasbo in za ljudi. Svoje znanje je bogatil na papeški univerzi v Rimu in doktoriral na ljubljanski teološki fakulteti, kjer je tudi predaval.

Primož Krečič je od leta 2013 stolni župnik v Kopru. Veličastna koprska stolnica, ki je dom njegovega delovanja, se mu je vedno zdela popolna, v Sloveniji je ena največjih, najlepših, najstarejših, najbogatejših. Nihče ne bi mogel reči, da ji karkoli manjka.

A ko je Primož Krečič slišal, da so v Švici orgle, ki jim v osrednjem evropskem prostoru ni para in so jih leta 1988 izdelali v nemški orglarski delavnici po načrtih znamenitega francoskega skladatelja, organista in pianista Jeana Guillouja, zdaj pa jih bodo zaradi prenove dvorane zamenjali z drugimi, si je mislil, da bi bile lahko prave za koprsko stolnico. Vendar ga je bilo tudi strah. Ko se je ob njem zbrala skupina zanesenjakov, so se prijavili na natečaj fundacije Kongresshaus iz Züricha in zmagali. Toda s tem se je vse šele začelo.

Dolga štiri leta je trajala pot vrhunskega in velikanskega instrumenta od Züricha do Kopra. Zahtevna demontaža v Švici in nato težaven prevoz v sedmih tovornjakih, v Kopru pa umestitev, ki je zahtevala številne prilagoditve ter nazadnje uglasitev – to so samo poimenovanja dele za projekta, ki je bil dolg, drag, drzen in tvegan. Za začetek je bilo treba zbrati šeststo do sedemsto tisoč evrov, orgle pa so vredne med dva in tri milijone evrov. “Glasba je pot do lepote,” pravi župnik Krečič, ki je pri svojem velikem podvigu sodeloval z Davidom Tomovskim, pa s koprskim arhitektom Boštjanom Furlanom, znano orglarsko delavnico Dvoršak iz Hoč pri Mariboru in še mnogimi drugimi. Danes se zdi, kot bi bile švicarske orgle od nekdaj del koprske cerkve, tako kot 500 let stare slike beneških slikarjev in krstilnica.

S temi orglami so pridobili vsi, najprej glasbeniki, glasbeni pedagogi in ljubitelji glasbe, domačini in obiskovalci od blizu in daleč, pa tudi župnija in Mestna občina Koper, ki sta se znašli na seznamu pomembnih evropskih orgelskih mest in prizorišč. Nove orgle prinašajo neslutene priložnosti glasbenega izobraževanja, poustvarjanja in mednarodnega povezovanja. Velike štiriročne simfonične orgle imajo 68 registrov, 5420 piščali, 20 sapnic, 20 mehov in 7 ventilatorjev. Z višino skoraj 10 metrov in težo 16 ton so največje cerkvene orgle v Sloveniji, pa tudi v tujini večjih ni blizu.

Od slovesnega odprtja in blagoslova v letu 2021 so zazvenele na številnih koncertih in opozorile nase z mogočno harmonijo, ki je več kot le glasbena ubranost – priča tudi o ubranosti ter sodelovanju skupnosti, ki si je upala seči po nedosegljivem in je premagala vse ovire, da ga je dosegla. Ko so med gradbenimi deli in postavljanjem novih orgel odstranili ploščo škofa Vergerija, so naleteli na pomembno arheološko odkritje – a ob tem so odkrili še pomembno spoznanje za prihodnost, ki ga je dr. Krečič povzel v besedah: “Če imaš pravi namen in dobre sodelavce, lahko veliko narediš.”

Država Slovenija se dr. Primožu Krečiču za spoštovanje in bogatenje kulturne, zgodovinske in verske dediščine ter za neutrudno povezovalnost v skupnosti zahvaljuje z medaljo za zasluge.