Tretja knjiga Zbranih del Primoža Trubarja je zelo zajetna, saj obsega kar 644 strani in prvič v celoti prinaša slovenskim bralcem transkribcijo knjige Articuli oli delil te prave, stare vere kersčanske iz leta 1562, znamenito Cerkovno ordningo iz leta 1564 in Ta slovenski kolendar, kir vselei terpi iz leta 1557 in 1582, torej dve različici koledarja.

Edini ohranjeni izvod je v Vatikanu

Cerkovna ordninga je ob odkritju edinega ohranjenega izvoda v Vatikanu leta 1971 vzbudila veliko zanimanje slovenske pa tudi mednarodne kulturne javnosti. Hitro po odkritju jo je ponatisnil znani münchenski založnik dr. Rudolf Trofenik. Cerkovna ordninga zajema verskodogmatsko, cerkvenopravno in liturgično vsebino. Trubar je z njo želel dati Slovencem tak cerkveni red, ki bi bil celovit in ne bi vseboval samo določil o cerkvenem obredju in drugih opravilih, povezanih z delovanjem protestantske cerkve skozi celotno cerkveno leto, temveč tudi dogmatiko. Sestavljena je iz treh delov: najprej je povzetek protestantskega verskega nauka (Trubar je prevedel Examen ordinandum Philippa Melanchtona), drugi del govori o pomenu pridigarskega poklica (Trubar se je tu naslonil na mecklenburški cerkveni red, katerega glavni sestavljavec je bil filipist Johannes Aurifaber), tretji del pa je liturgične narave in je postal podlaga za liturgijo slovenske protestantske cerkve (podlaga zanjo je württemberški cerkveni red).

Spomenik Primožu Trubarju na Rašici. Foto: Ivo Žajdela

Trubar je želel izdati knjigo, ki bi bila razumljiva vsem

Cerkovno ordningo so natisnili v 400 izvodih pri tübinškem tiskarju Ulrichu Morhartu in v septembru ali oktobru 1564 poslali na Kranjsko. Ko je deželni knez nadvojvoda Karel II. izvedel za izdajo kranjskega protestantskega cerkvenega reda, je takoj prepovedal ta poseg v svoje deželnoknežje pravice. 15. decembra 1564 je bila ukazana izročitev vseh natisnjenih izvodov ilegalnega cerkvenega reda in Trubar je bil – tokrat že drugič, toda dokončno – izgnan iz dežele.

Articule so natisnili leta 1562 in jih posvetili vojvodi Krištofu Württemberškemu. Trubar je v njih po lastnem preudarku združil, kombiniral in priredil dele treh veroizpovedi: augsburške, wüttemberške in saške, kar je posebnost, ki ni bila tedaj v navadi. Trubar je želel izdati knjigo, ki bi bila razumljiva vsem tedanjim slovenskim bralcem, ne le teologom. Besedilna zgradba Articulov je v temelju dvodelna. Prvi del obsegata oba predgovora. Nemški predgovor (posvetilo) je posvečen vojvodi Krištofu, Trubar pa je v njem pojasnil namen izdaje Articulov. Osnovni premislek je bil vezan na namen, da bi se »navadno, preprosto ljudstevce dodóbra poučilo, da so pravo krščansko vero z vsemi njenimi nauki sprejeli in da jo pridigajo ne samo pri njih, marveč tudi v nekaterih kraljestvih in v mnogih kneževinah, deželah in mestih«. Articuli naj bi torej učinkovali kot dogmatična knjiga, ki naj bi jo pridigarji uporabljali v vsakdanjem dušnopastirskem delu – v katehezi.

Spomenik Primožu Trubarju v Škocjanu pri Turjaku. Foto: Ivo Žajdela

Trubar je knjigi namenil funkcijo polemičnega spoprijema z drugače mislečimi

Drugi razlog pa stavi Articule žanrsko blizu polemične (apologetične) literature, saj je Trubar svoji knjigi namenil funkcijo polemičnega spoprijema z v dogmatičnih rečeh drugače mislečimi. Nemškemu sledi obsežen slovenski predgovor, ki je pomenljiv predvsem zato, ker je Trubar v njem na trinajstih straneh zapisal prvo kratko zgodovino reformacije v slovenskem jeziku.

Drugi del Articulov se spet členi na dva dela. Prvi obsega enaindvajset oštevilčenih artikulov, ki predstavljajo dogmatično ogrodje nauka protestantske cerkve, med drugim enega temeljnih teoloških premislekov protestantizma, namreč nauk o odrešenju po veri. Drugi del zajema tiste artikule, s katerimi se je protestantska cerkev na teološki in liturgični ravni ločevala od rimske.

Spomenik Primožu Trubarju v Škocjanu pri Turjaku. Foto: Ivo Žajdela

Jonatan Vinkler je napisal obširno spremno besedo

Ta slovenski kolendar, kir vselei terpi je prvič izšel leta 1557 v obsežnem zborniku Ta prvi dejl tiga noviga testamenta, verjetno pa je izšel tudi posebej, kar je domneval že Mirko Rupel. Drugi koledar iz leta 1582 je tu objavljen le v tistih delih, kjer se od predhodnika razlikuje. Besedila je transkribiral dr. Jonatan Vinkler, ki je opravil tudi prevod in napisal obširno spremno besedo z naslovom Slovenska protestantska veroizpoved in cerkveni red za vse dni v letu.

Tisti del zbranega dela Primoža Trubarja, ki ga izdaja Pedagoški inštitut (v letih od 2010 do 2018 devet knjig, vseh knjig je 14, na 8.444 straneh), je dostopen na spletni strani:

https://www.pei.si/zaloznistvo/zbrana-dela-primoza-trubarja/

Ivo Žajdela, Trubarjeva ordninga, Primož Trubar, Demokracija, 12. 5. 2005

1/3