Zapri
Iskanje

Pripravite se na trd pristanek

Za vas piše:
Matej Kovač
Objava: 31. 08. 2022 / 09:50
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 31.08.2022 / 13:25
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Pripravite se na trd pristanek

Pripravite se na trd pristanek
FOTO: Arhiv Družina
Do sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo prevladujoče prepričanje ekonomistov, da se splača tvegati zmerno inflacijo, saj se tako izognemo višji brezposelnosti.

Inflacijo povzročata ekspanzivna monetarna politika (tiskanje denarja) in prekomerno trošenje države s pomočjo zadolževanja. Ko je hkrati z vse višjo inflacijo začela naraščati tudi brezposelnost, je postalo očitno, da se z vedno več denarja (natisnjenega in sposojenega) ne da uspešno boriti proti brezposelnosti. Zdravilo je bilo boleče. Dvig obrestnih mer je povzročil recesijo in prehodno še višjo brezposelnost. Nekateri so za visoko inflacijo obtoževali proizvajalke nafte v kartelu OPEC, ki so v letu 1973 dosegle trikratno povečanje cene. Gotovo so višje cene nafte nekaj prispevale k inflaciji, niso pa bile glavni vzrok zanjo.

Ekonomisti so se spraševali, ali je mogoče ukrotiti inflacijo brez prehodnih, bolečih stranskih učinkov. Skovali so termin »mehak pristanek« (soft landing). »Mehak pristanek« naj bi dosegli, če centralna banka pravočasno poveča obrestne mere ravno za toliko, da se zmanjša inflacija, gospodarstvo pa ne zdrsne v recesijo. Doslej je tak manever uspel v letih 1993–1995, ko je ameriška centralna banka povišala obresti s 3 % na 6 %, a se je v istem obdobju nezaposlenost zmanjšala s 6,5 % na 5,8 %. V ZDA so začeli z »mehkim pristajanjem« letos marca, soočeni s 7,9 % inflacijo in 3,8 % brezposelnostjo. Do konca julija so obrestno mero postopoma dvignili iz 0,5 % na 2,5 %. Trenutno je še prezgodaj reči, ali jim bo uspelo, a prvi znaki so obetavni. Letna inflacija v juliju (8,7 %) je nižja od tiste v juniju (9,1 %), brezposelnost pa se ni povečala.

V Evropi smo mnogo bolj odvisni od poceni denarja. Evropska centralna banka (ECB) je šele julija dvignila ključno obrestno mero iz minus 0,5 % na nič odstotkov, čeprav inflacija narašča že leto dni in je v območju evra julija dosegla 8,9 %. Čeprav Slovenci radi obtožujemo domače politike za višjo inflacijo, smo, ko gre za monetarno politiko, tako kot ko gre za tržni red pri trgovanju z energenti, ujetniki neučinkovite evropske birokracije in vizij naprednjaških evropskih politikov.

Če vladajoči slovenski politiki niso odgovorni za počasno reagiranje ECB in za to, da se cena elektrike še vedno določa s ceno ekstremno dragega zemeljskega plina, pa jih ne smemo odvezati odgovornosti, če bo Slovenija slabo pripravljena na trd pristanek, ki čaka evropsko gospodarstvo. Nehati se morajo ukvarjati z revanšizmom in banalnostmi, kot so šolska kosila in popisovanje cen v trgovinah. Opustiti (ali vsaj odložiti) morajo načrtovane dvige davkov ter socialne transferje nameniti zgolj tistim, ki pomoč zares potrebujejo. Znižanje DDV na elektriko je bil prvi (edini?) dober ukrep te vlade, upam, da ne zadnji.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Za vas smo pripravili e-darilo: 

Recepti za piškote in pecivo Marka Čižmana: Sladka pika na i

Kliknite tukaj

Close