V Mendozi, ki je približno 1000 kilometrov zahodno od Buenos Airesa, živi po ocenah do 800 Slovencev in njihovih potomcev. Društvo Slovencev v Mendozi je bilo ustanovljeno leta 1949 in že več kot 75 let povezuje tamkajšnje rojake ter skrbi za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in običajev. Danes šteje okoli 130 odraslih članov, v njegove dejavnosti pa so vključeni tudi otroci.

V okviru društva že vse od začetka deluje pevski zbor, več kot 25 let Slovenski mendoški oktet, dejavni so tudi folklorna skupina Mendoški nageljni s podmladkom Nageljčki ter mladinski, planinski in likovni odsek. Skupnost pripravlja številne kulturne, družabne in športne dogodke, med katerimi ima posebno mesto tradicionalno martinovanje. Od leta 2022 v Mendozi hkrati z martinovanjem potekajo tudi vseslovenska srečanja, ki povezujejo slovenske rojake iz različnih delov Argentine, prireditev pa postaja zanimiva tudi za Slovence v matični domovini, spominjajo v Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Srečanje z duhovnikom, ki skrbi za pastoralo Slovencev

Pred dogodkom v slovenskem domu se je državna sekretarka srečala z duhovnikom Gašperjem Maukom, ki od lani skrbi za duhovno oskrbo in pastoralo Slovencev v tem mestu. Mauko je poudaril, da so slovenske skupnosti v Argentini vedno manjše, tudi duhovnikov je vedno manj, zato bo v prihodnje treba še poglobiti sodelovanje, ki je pomembno pri ohranjanju slovenske identitete.

Srečanja sta se udeležila tudi mlada semeniščnika slovenskih korenin iz Buenos Airesa, ki v argentinskem semenišču v Mendozi študirata bogoslovje. S semeniščnikoma Erikom Oblakom, ki prihaja iz Našega doma San Justo, in Tomažem Groharjem iz slovenskega doma Pristava je državna sekretarka govorila o možnosti, da bi bila po posvetitvi v duhovnika napotena v slovensko skupnost. O tem bo na koncu odločal njuna redovna skupnost, si pa sama to vsekakor želita.

FOTO: FB Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Priznanje šoli sv. Cirila in Metoda

Na sestanku z učiteljicami slovenske osnovne šole Sv. Cirila in Metoda, ki jih vodi Sofija Štumbergar, so govorili predvsem o tem, kako jim lahko država Slovenija oziroma urad pomagata pri soočanju z njihovim glavnim izzivom – učenjem otrok, ki na šolo vse bolj prihajajo brez predznanja slovenskega jezika. Kljub vsem izzivom so bile učiteljice optimistične. Učencev imajo dovolj, več kot 30, po večletnem premoru zadnja leta ponovno deluje celo srednješolski tečaj.

Tudi predsednik društva Slovencev v Mendozi Tine Šmon je v svojem nagovoru zbranim na večernem srečanju zatrdil, da je njihova skupnost »skupnost, ki raste in ustvarja ter ob spoštovanju svojih korenin stopa v prihodnost«. Po pandemiji koronavirusa, ko so njihove dejavnosti v veliki meri zamrle in niso bili prepričani, ali jim jih bo uspelo obnoviti, lahko danes »ponosno povemo, da nam je uspelo«, je dejal in se zahvalil za vso podporo urada, ki je ključnega pomena za vse, kar delajo.

Državna sekretarka je na slovesnosti podelila tudi priznanje urada šoli svetega Cirila in Metoda ob 75-letnici delovanja. Učiteljicam se je zahvalila za predano delo, saj so te, ne da bi pomislile na plačilo, desetletja vsako soboto krepile ljubezen do slovenskega sveta in naroda, ki so jo otroci prinašali iz družin. Mendoščani so ob visokemu obisku iz Slovenije pripravili krasen kulturni program.

Obisk Kolegija Antona Martina Slomška

Čez dan je državna sekretarka v okviru svojega kratkega obiska v Mendozi obiskala Kolegij Antona Martina Slomška. Z vodstvom te zasebne šole in njene ustanoviteljice, Fundacije SLO, v kateri so izključno ljudje slovenskih korenin, se je pogovarjala o delovanju kolegija in o finančnih težavah, v katerih so se znašli v zadnjih letih. Šoli zdaj grozi celo zaprtje.

Kolegij deluje v okviru argentinskega šolskega sistema ter izvaja osnovnošolski program. Šolo in vrtec skupaj obiskuje okoli 84 otrok, od katerih jih je približno tretjina slovenskega rodu.