Problem so sodstvo, mediji in korupcija

Letos so se na Študijskih dnevih Draga spraševali, kaj pomeni biti človek v času umetne inteligence ter drugih digitalnih tehnologij oziroma kako ohranjati in krepiti človeškost v teh razmerah. Umetni inteligenci so neposredno namenili osrednjo pozornost v soboto, na drugi dan Drage, na okrogli mizi z naslovom Umetna inteligenca, motor epohalnih sprememb. Na njej so sodelovali univerzitetni profesor dr. Andrej Flogie, raziskovalec Instituta Jožef Stefan dr. Marko Grobelnik in podjetnik Jan Macarol. Graditi mir in duh Assisija V nedeljo je po dopoldanski maši nastopil p. dr. Igor Salmič, generalni vikar minoritskega reda. Govoril je o temi Graditi mir. Ob 800. obletnici smrti sv. Frančiška Asiškega. Osredinil se je na sv. Frančiška in duh Assisija ter na njegov pozdrav Mir in dobro. Dejal je, da je bil prvotni Frančiškov pozdrav Gospod naj ti da svoj mir. Mir je sad molitve, povezave z Bogom, spreobrnjenja, odpuščanja, bratstva. O miru se pridiga zato, da se z njim živi. Papež Janez Pavel II. je o srečanju v Assisiju leta 1986, na zgodovinskem molitvenem srečanju za mir, ki se ga je udeležilo več kot 150 verskih voditeljev različnih verstev, dejal, da je treba to, kar se je zgodilo takrat v Assisiju, negovati naprej. Srečanje je pomenilo velik mejnik v medverskem dialogu. Iz tega dogodka se je rodil pojem »duh Assisija«. Izraz danes označuje trajno gibanje ter zavezništvo med verami, ki si z dialogom, molitvijo in medsebojnim spoštovanjem prizadevajo za mir, pravičnost in odpravo konfliktov. Izboljšati pravno kulturo Sklepni dogodek letošnje Drage je bilo soočenje z naslovom Demokracija na Slovenskem. Ob 35-letnici samostojne slovenske države. Povezovala ga je Erika Jazbar, sogovornika sta bila mednarodno uveljavljena pravnica dr. Verica Trstenjak in ekonomist in nekdanji minister dr. Janez Šušteršič. Na vprašanje, pri čem smo bili po demokratizaciji uspešni in pri čem ne, je Verica Trstenjak dejala, da smo bili uspešni pri izgradnji demokratičnih ustanov. Zamudili pa smo, da bi te delale učinkovito, neodvisno, nepristransko, tako kot je značilno za razvite demokracije. Glavni problem so sodstvo, mediji in stopnja korupcije. To je ponazorila s primerjavo s sosednjo Avstrijo. Pri stanju pravne države je Avstrija na 12. mestu, Slovenija pa na 26. Ustanove v praksi ne delujejo zadovoljivo, premalo je odgovornosti. V Sloveniji politike ne jemljemo kot resne dejavnosti. K temu pomembno prispevajo tako imenovani novi obrazi v politiki in s tem povezana neizkušenost. Spomnila je, da nismo uveljavili zavedanja o javnem in zasebnem, predvsem ne na področju zdravstva in šolstva. Politični poli so se postavili na pole branjenja enega ali drugega. Spomnila je tudi na problem prenormiranosti v Evropi. Učinkovitost in odgovornost Dr. Verica Trstenjak je velik kritik slovenskega sodstva, saj je to neučinkovito in pristransko. Sodstvo si lahko poveča ugled le samo. O trajanju postopkov statistika govori, da je pri tem Slovenija na 17. mestu (od 25), Avstrija pa na četrtem. Glede izdatkov za sodstvo smo na 6. mestu, drugi v Evropi pa po številu sodnikov. Glede pranja denarja smo na 22. mestu (od 24), glede korupcije pa na 20. mestu (od 21). Pravnica je govorila tudi o načelu odgovornosti v političnih strankah. Izjemno pomembno je zaupanje, zanj mora skrbeti tako posameznik kot stranka. O vlogi predsednice države je poudarila, da je to državotvorna funkcija. Predsednica mora skrbeti za to, da je državnik. Skrbeti mora za domoljubje. Dobro delo v zakone Na vprašanje, v čem je bila Slovenija v tranziciji najbolj uspešna in v čem ni bila, je ekonomist in nekdanji minister dr. Janez Šušteršič menil, da smo najbolj močni na gospodarskem področju, v ustvarjalnosti ljudi. Največja slabost pa je korupcija in ustanove pravne države. Verjame v slovensko gospodarstvo. Imamo sicer majhna podjetja, med njimi veliko zelo uspešnih, vendar imamo tudi malo velikih podjetij. Opozoril je na izjemno prenormiranost gospodarstva in drugih področij življenja države. Ljudem moraš namreč pustiti, da delajo, kar hočejo (ne samo, da mislijo, kar hočejo). Poglejmo, kaj ljudje dobro delajo, in to potem prelijmo v zakone, pravi. Zavzema se za veliko bolj svoboden gospodarski sistem, kar pomeni tudi za manj obsežen Uradni list. Navijaška mentaliteta Glede demokracije je dr. Šušteršič dejal, da je ta precenjena. Od nje preveč pričakujemo. Imamo volitve in politični del, ob tem pa tudi participativni del oziroma civilno iniciativo. Kje je problem? Večina ljudi je opazovalcev, ki na volitvah postanejo navijači. Navijaška mentaliteta povzroča polarizacijo, napadanje drug drugega. V gospodarstvu so rezultati merljivi, v politiki pa poslušamo interpretacije, na primer, da je nekaj velik uspeh. Ker so trenutno v Sloveniji aktualni referendumi, je ekonomist in nekdanji minister dr. Janez Šušteršič dejal, da je bistvena razlika med njimi v Švici in Sloveniji. Instrument posvetovalnega referenduma moramo črtati, ker nima nobenega smisla, poleg tega ga politiki zlorabljajo. Peterlinova nagrada Letošnjo, 15. Peterlinovo nagrado po vrsti so podelili Jožetu Kopeinigu, koroškemu duhovniku ter kulturnemu in narodnemu delavcu, ki je maja letos praznoval 85 let. Od leta 1968 je bil skoraj šest desetletij, do letošnje upokojitve, rektor Katoliškega doma prosvete Sodalitas v Tinjah.

Dostop do članka (47174)

Problem so sodstvo, mediji in korupcija

Problem so sodstvo, mediji in korupcija

Graditi mir in duh Assisija

Živi vero, izražaj kulturo!

NOVA GORICA – Orgle in sopran saksofon v konkatedrali

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.