Založba ZRC je izdala knjigo Profano v sakralnem. Študije o vizualizaciji posvetnih teženj in motivov v sakralni umetnosti.

Knjiga Profano v sakralnem je eden od rezultatov raziskav, ki so potekale v okviru programa Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU in v okviru raziskovalnega projekta z naslovom Profano v sakralnem. Reprezentacija posvetnih interesov v cerkveni umetnosti.

Novi pogledi v razumevanju ozadja nastanka umetnin

V knjigi je z različnih metodoloških in vsebinskih vidikov osvetljen fenomen prepletenosti profanega in sakralnega na področju umetnosti. Tematike časovno segajo tako v srednji kakor tudi v novi vek ter pokrivajo tudi 19. in 20. stoletje.

Študije odpirajo nove poglede v razumevanju interesov posvetnih posameznikov za sakralna naročila in interesov Cerkve za sprejem profanih motivov v sakralne prostore.

Knjiga prinaša nova raziskovalna odkritja osmih avtorjev, katerih prispevki se med seboj svojstveno dopolnjujejo in prepletajo.

Razprave uvaja prispevek, ki ga je pripravila urednica knjige Mija Oter Gorenčič, o (ne)sakralnih motivih na srednjeveški poslikavi oboka v stiškem križnem hodniku. Razprava prinaša več novih ikonografskih interpretacij in izpostavlja nekaj doslej povsem spregledanih vsebinskih poudarkov poslikave.

Med drugim se je pokazalo, da imamo v stiškem križnem hodniku edini primer srednjeveške upodobitve zodiakalnih znamenj v slovenskem prostoru.

Celotno poslikavo lahko razumemo kot likovno vizualizacijo kozmosa in s tem vizualno transformacijo križnega hodnika v mikrokozmos.

Ozadje nastanka upodobitve lisjaka romarja v cerkvi sv. Urha pri Maršičih

Drugi prispevek posega na vsebinsko izredno pomanjkljivo raziskano umetnostno naročništvo Celjskih grofov. Avtor Gorazd Bence se v njem ustavlja ob timpanonu iz celjske minoritske cerkve in razpravlja o vprašanjih njegove funkcije, o ikonografskih razsežnostih upodobljenih motivov in o identifikaciji obeh donatorjev.

S pritegnitvijo doslej premalo upoštevanih in celo spregledanih arhivskih virov ta pomemben relikt umetnostnega naročništva Celjskih grofov osvetljuje v povsem novi luči.

Že v uvodni razpravi nakazan pomen (tudi) živalske epike za srednjeveško slikarstvo je v polnosti razviden iz prispevka Renate Komić Marn. Avtorica ob upoštevanju širokega spektra literarnih, ikonografskih in zgodovinskih virov analizira ikonografijo lisice, posebej pa izpostavlja lisico v romarski preobleki.

Prispevek omogoča globlje razumevanje ozadja nastanka upodobitve lisjaka romarja v cerkvi sv. Urha pri Maršičih in njenega pomena v širšem evropskem prostoru.

Raznovrstnost profanih del v samostanu Stična

Sklop razprav iz obdobja novega veka odpira Blaž Resman, ki razkriva doslej povsem spregledane likovne podpise naročnikov v umetnostnih delih. Posebna dragocenost prispevka je, da je primere takšne prakse odkril ne samo na področju slikarstva in kiparstva, marveč tudi arhitekture.

Sledi prispevek Tine Košak, ki na podlagi samostanskih inventarjev analizira obseg in raznovrstnost profanih del v samostanu Stična in njegovih rezidencah, za primerjavo pa prinaša tudi vsebinsko enako raziskavo za kartuzije na Slovenskem.

Pokazalo se je, da so pri opremljanju samostanov in njihovih drugih reprezentativnih prostorov s slikarsko opremo sledili profanim praksam.

Upodabljanje narodnih svetnikov

Poseben primer prepletanja profanega s sakralnim osvetljuje Polona Vidmar, ki se je osredotočila na Marijo Terezijo grofico Leslie in ustanovitev samostana elizabetink v Gradcu.

Na podlagi temeljite analize arhivskih dokumentov o samostanu razkriva zapleteno ozadje nastanka omenjene redovne ustanove in nesoglasja, ki so spremljala ustanovitev.

Interese Marije Terezije za ustanovitev samostana je postavila v kontekst njene družinske zgodovine. Ohranjena likovna dela kažejo izvirne načine ohranjanja spomina na ustanovnico.

Sledi razprava Ane Lavrič, ki obravnava čas od narodne prebuje sredi 19. stoletja do osamosvojitve Slovenije in ga osvetljuje z vidika upodabljanja narodnih svetnikov glede na vsakokratno deželno, dinastično oziroma državno in cerkvenoupravno pripadnost slovenskega ozemlja.

Z analizo ikonografskih programov in družbenopolitičnega konteksta njihovega nastanka analizira razvoj slovenske narodne zavesti v ključnih obdobjih njenega formiranja od narodne prebuje pa vse do slovenske državne suverenosti.

O gradnji cerkve sv. Lucije v Dražgošah

Knjigo zaključuje razprava Katarine Mohar o gradnji cerkve sv. Lucije v Dražgošah po drugi svetovni vojni, ene prvih sakralnih novogradenj po vojni.

Prispevek osvetljuje zapleten odnos med oblastjo in Katoliško cerkvijo, ki se na poseben način kaže prav ob tej novogradnji, razkriva postopke pridobivanja ustreznih dovoljenj in potek gradnje. Ta je bila še posebej delikatna, saj so bile Dražgoše pomemben kraj spomina tudi za tedanjo oblast.

Študije predstavljajo pomemben doprinos k raziskavam naročništva ter kompleksnega konteksta in ozadja nastanka izbranih umetnin. Nova odkritja pomembno dopolnjujejo tudi dosedanje ikonografske raziskave in prispevajo k poznavanju širše družbenopolitične funkcije umetnostnih spomenikov.