Z ekumenskim spravnim bogoslužjem so minuli konec tedna v berlinski cerkvi cesarja Viljema II. počastili spomin na genocid Armencev. Med pokolom krščanske manjšine v Turčiji je od leta 1915 dalje življenje izgubilo skoraj poldrugi milijon Armencev, Kaldejcev in Asircev. Bogoslužje sta obhajala armenski pravoslavni nadškof Karekin Bekdjian in prapravnuk zadnjega nemškega cesarja Viljema II., župnik Philip Kiril, pruski princ, skupaj z več sto kristjani iz Berlina in Brandenburga.

»Od letalske katastrofe 24. marca imamo nenehno pred očmi, česa vse je sposoben človek, če globoko v srcu ni povezan z Jezusom Kristusom«, je pruski prince dejal v svojem nagovoru. Človek, ki ne dopusti pomoči Božje roke, je sposoben zagrešiti najhujše stvari, »pa naj bo kopilot, bolniški negovalec, uradnik ali cesarski kancler«.Med leti 1915 in 1918 je bilo v tedanjem Osmanskem cesarstvu umorjenih od 300.000 do 1,5 milijona Armencev. Zgodovinarji govorijo o »prvem genocidu 20. stoletja«. Nemško cesarstvo je bilo v prvi svetovni vojni zaveznik Osmanskega in je vedelo za pregon in pokol krščanske manjšine, vendar zoper njega ni ukrepalo.

Pruski princ je še dejal, kako so tudi državniki, politiki in predstavniki vojske, ki niso globoko zakoreninjeni v Jezusovi ljubezni, v veliki nevarnosti, da ljubezen do bližnjega žrtvujejo na oltarju vase zagledanosti in sebičnosti, samoveličastva in strahopetnosti. »To lahko trdimo vsaj za tiste posameznike, ki so v Nemčiji sprejemali odločitve v letu 1915: Kristusa so častili z usti, njihovo srce pa je bilo daleč stran od Njega.« Tedaj je primanjkovalo neustrašnih kristjanov, ki bi zaradi vere skušali preprečiti narodnostni pregon.

Po nagovoru je potomec zadnjega nemškega cesarja izjavil: »Kot naslednik Viljema II. se istovetim z njegovim krivdnim početjem in prosim Boga ter armensko krščansko skupnost z nadškofom Karekinom na čelu iskrenega odpuščanja za večplastno krivdo Viljema II. pri grozljivem, strašljivem genocidu vašega naroda.« V spokorni molitvi je še dejal: »Kot Nemci priznavamo pred Teboj, o Bog, in pred našimi armenskimi sestrami in brati krivico, ki so jo zagrešili naši predniki.« Ta krivica je del zgodovine, »od katere se ne moremo in ne smemo preprosto oddaljiti.«

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia