Papež Frančišek je v sredo, 8. novembra, med splošno avdienco začel sklop katehez, posvečenih evharistiji. Kot je dejal, je evharistija »srce Cerkve«. »Za nas kristjane je poglavitno, da dobro razumemo vrednost in pomen svete maše, da bi tako vedno bolj polno živeli naš odnos z Bogom,« je zatrdil in pojasnil: »S temi katehezami, ki jih danes začnemo, bi želel skupaj z vami ponovno odkriti lepoto, ki jo skriva evharistično obhajanje in ki – ko se jo enkrat odkrije – daje polni smisel življenju vsakega. Marija naj nas spremlja na tej novi poti.«

Sveti oče je pojasnil, da želi v prihodnjih katehezah dati odgovore na nekatera pomembna vprašanja o evharistiji in maši, da bi tako odkrili ali ponovno odkrili, kako po tej skrivnosti vere sije Božja ljubezen.

Tudi na drugem vatikanskem koncilu je bila osrednja tema, liturgična formacija vernikov, ki je nepogrešljiva pri resnični prenovi, kar je tudi namen tega cikla katehez, ki ga je papež Frančišek začel danes: »Rasti v zavedanju o velikem daru, ki nam ga je Bog dal z evharistijo.« Evharistija je čudovit dogodek, v katerem Jezus Kristus, ki je naše življenje, postane navzoč. »Udeležiti se maše pomeni še enkrat živeti Gospodovo trpljenje in odrešenjsko smrt. Je teofanija: Gospod postane navzoč na oltarju, da bi bil darovan Očetu za zveličanje sveta.«

Odpovedali so se zemeljskemu življenju zaradi evharistije

Tokrat je pomislil na kristjane, ki so v dva tisoč letni zgodovini vztrajali vse do smrti, ko so branili evharistijo, in tistih, ki še zdaj tvegajo življenje, da se lahko udeležijo nedeljske maše. Spomnil je na skupino kristjanov na severu Afrike, ki je bila med
Dioklecijanovimi preganjanji ujeta in ubita med obhajanjem maše na nekem domu. Ti kristjani so za seboj pustili pričevanje, da se lahko odpove zemeljskemu življenju zaradi evharistije, kajti ta nam daje večno življenje, po njej smo soudeleženi v Kristusovi zmagi nad smrtjo.

Ob tem je papež vprašanje, kaj pomeni za vsakega med nami udeležiti se mašne žrtve in pristopiti h Gospodovi gostiji: »Ali iščemo tisti vrelec, iz katerega vre živa voda za večno življenje, ki iz našega življenja dela duhovno žrtev slave in zahvale in iz nas naredi eno samo telo s Kristusom?« Kot je izpostavil papež, je ravno to najgloblji smisel svete evharistije – zahvala: »Evharistija pomeni zahvalo. Zahvalo Bogu Očetu, Sinu in Svetemu Duhu, ki nas vključuje in spreminja v svoje občestvo ljubezni.«

Nobenih telefonov

Tudi v nadaljevanju kateheze je papež Frančišek vernikom postavil nekaj vprašanj, kot so Zakaj naredimo znamenje križa in imamo kesanje na začetku maše? In zakaj imamo berila? Zakaj se jih bere in kakšen smisel imajo? Zakaj na neki točki duhovnik, ki vodi obhajanje, pravi Kvišku srca? Pri tem je kritično spregovoril o fotografiranju. »Ne pravi: Kvišku telefone in fotografirajte.« Priznal je, da ga zelo žalosti, ko med obhajanjem maše na Trgu svetega Petra ali v baziliki vidi veliko telefonov, ki jih v zraku držijo verniki, tudi duhovniki in škofje. »Lepo vas prosim. Maša ni nek spektakel. Pomeni srečati se z Gospodovim trpljenjem in vstajenjem. Zato duhovnik pravi: Kvišku srca. Ne pozabite: Nobenih telefonov.«

Dotakniti se in videti Gospoda

Poudaril je, da je zelo pomembno vrniti se k temeljem in znova odkriti bistveno prek tistega, česar se pri obhajanju zakramentov dotikamo in kar vidimo. Vprašanje apostola Tomaža, ali lahko vidi in se dotakne ran žebljev na Jezusovem telesu, je želja, da bi se na nek način dotaknil Boga, da bi mu veroval. Kar sveti Tomaš prosi Gospoda je tisto, kar vsi mi potrebujemo: da bi ga videli in se ga dotaknili, da bi ga tako lahko spoznali. »Zakramenti prihajajo naproti tej človeški potrebi,« je ob koncu kateheze zatrdil sveti oče. »Zakramenti, evharistično obhajanje pa še prav posebej, so znamenja Božje ljubezni, so prednostne poti za srečanje z Njim.«

Vir in foto: Radio Vatikan