V dneh, ko slovenski gimnazijci opravljajo še zadnje maturitetne izpite, so se v Zavodu sv. Stanislava z akademijo spomnili 100. obletnice prve mature, ki je v celoti potekala v slovenskem jeziku.

V juniju in juliju 1913 je maturo opravljalo 30 dijakov na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava. Ustanovitelju knezoškofu Antonu Bonaventuri Jegliču je v takratni avstro-ogrski državi uspelo z velikimi napori in kljub številnim nasprotovanjem uresničiti zamisel o postavitvi popolne slovenske gimnazije, kar predstavlja zgodovinski prispevek k razvoju slovenskega šolstva in uveljavljanju slovenskega jezika v javni rabi.

Pisni izpiti pred skoraj natanko sto leti so trajali od 9. do 12. junija, ustni pa od 5. do 9. julija. Na maturi so imeli šest predmetov: slovenščino, nemščino, latinščino, grščino, domovinoznanstvo in matematiko. Zanimivi so naslovi nalog iz posameznih predmetov, na primer iz latinščine Cicero: De officiis, iz grščine Platon: Gorgias, iz slovenščine pa Kateri svetovni dogodki so preobrazili Evropo?, Razvoj slovenskega klasičnega pripovedništva in Lepa je zemlja, zakaj ne more biti človek srečen na njej (Stritar)…

Na škofijski klasični gimnaziji maturiralo 751 zavodarjev

Zrelostni izpit je leta 1913 opravilo vseh 30 maturantov, kar polovico jih je doseglo najboljši uspeh »zreli z odliko«, petnajst pa jih je opravilo maturo s tretjim najboljšim uspehom »sicer zrelih.

Klasična gimnazija v Jegličevem Zavodu sv. Stanislava je z ugledom nadaljevala svoje poslanstvo vzgoje in izobrazbe do konca 2. svetovne vojne, ko je Ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 3. septembra 1945 ukinilo vse zasebne gimnazije. Po viru Lojze Štrubelj: Še vedno živo drevo (Ljubljana 1996) je od leta 1913 do 1944 na Škofijski klasični gimnaziji maturiralo 751 zavodarjev.

Škof Jeglič je prepoznal potrebe časa

V 20. letu ponovne ustanovitve Škofijske klasične gimnazije so se prve mature v slovenščini spomnili s slovesno akademijo v torek, 18. junija, v dvorani Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava. Akademije se je udeležil Jegličev naslednik nadškof Anton Stres ter drugi predstavniki cerkvenega, političnega in družbenega življenja. Zbrane – med udeleženci akademije smo opazili tudi nekdanjega maturanta, predvojnega zavodarja Srečka Omana – je najprej pozdravil tajnik šolske maturitetne komisije škofijske klasične gimnazije Janez Šparovec. »To je bil velik dogodek, ki je vreden spomina ne samo za našo ustanovo, temveč za vse slovenstvo. Predstavlja mejnik, ko si je slovenščina utrla mesto jezika, s katerim se ne samo medsebojno sporazumevamo, ampak tudi z vso nujno potrebno strokovnostjo izrazimo na celotnem področju vzgoje in srednješolskega izobraževanja,« je dejal Šparovec in se s hvaležnostjo in občudovanjem spomnil tedanjega vrha slovenske Cerkve, ustanovitelja zavoda knezoškofa Antona Bonaventura Jegliča, ki je prepoznal potrebe časa, se zavzeto lotil postavitve popolne slovenske gimnazije ter z veliko podporo ljudi in ob zaupanju v božjo pomoč in Marijino varstvo tudi uspel.

Šparovec je dejal, da je šola je z izvrstnim ugledom nadaljevala svoje poslanstvo vzgoje in izobraževanja do konca 2. svetovne vojne, tako da je v letih od 1913 do 1944 v zavodu maturiralo 751 gimnazijcev. »Ustanovitev prve slovenske gimnazije je bilo pomembno versko, kulturno in državnotvorno dejanje, ki je odločilno zaznamovalo tedanjo družbo. Vendar je tudi v našem času, ko živimo v samostojni državi in v skupnosti evropskih držav, še toliko bolj potrebno, da se zavedamo ključnih dogodkov, ki so pomembni za našo narodno identiteto.

Žekš: »Sto let je dolga doba. Ali je res?«

»Svoje zgodovine, svoje preteklosti se je treba spominjati in na njej graditi sedanjost in prihodnost. Prav to vi tukaj delate. Tudi kot gimnazija. Saj ste obnovili delovanje svojega predhodnika, ga nadgradili in tako postali ena najuglednejših, najuspešnejših šol v Sloveniji,« je v imenu predsednika republike zbrane nagovoril Boštjan Žekš. Da je 100-letnica prve gimnazijske mature v slovenskem jeziku velik praznik, je poudaril. »100 let je dolga doba. Ali je res? 100 let – to so tri ali štiri generacije. To je morda moj ded, ki bi lahko maturiral na tej gimnaziji. To je morda vaš praded. Skratka, to je tako blizu, da skorajda poznamo ljudi ali pa vsaj poznamo vsaj njihova pričanja, pričanja ljudi, ki so tukaj maturirali. To je v bistvu kratka doba.« Samo na kaj kaže na to? Prvič kaže, da smo bili zamudniki, da smo bili res v zamudi. Po drugi strani pa kaže, kaj smo vse dosegli v teh 100 letih. Danes je seveda normalno, da imamo maturo v slovenščini. Imamo slovensko šolstvo, imamo slovenske univerze (kdo misli, da jih imamo morda celo preveč), imamo slovensko akademijo znanosti in umetnosti, imamo slovenske raziskovalne inštitute in še mnogo drugega. In predvsem svojo slovensko državo. To smo dosegli v sto letih. To je dosežek s katerimi se drugi narodi težko pohvalijo.«

Žekš je nadaljeval, da je narod zamudnik ujel ostale in da moramo biti ponosni na dosežke naših predhodnikov, ki tudi v najtežjih časih niso obupovali, ampak so trdo delali.

Blaž Zmazek: »Prva matura – velik pomen za slovensko narodno zavest«

Da je zasnova splošne mature, kot jo imamo danes, v svoji največji meri upoštevala umestitev gimnazijskega izobraževanja in izkušnje iz preteklosti, pa je dejal slavnostni govornik, predsednik Državne komisije za splošno maturo Blaž Zmazek. »Velik pomen za slovensko narodno zavest je bil gotovo začetek opravljanja mature v celoti v slovenskem jeziku. Zelo pomembno vlogo ima slovenščina ponovno v času globalizacije, ko jezike majhnih narodov izpodrivajot.i. globalni jeziki. Prav zato je zelo pomembno, da do maternega jezika gojimo prijazen in zaščitniški odnos. To je tudi eden od temeljnih razlogov, da ima na maturi materinščina poseben status obveznega predmeta, ki se ocenjuje po povišani ocenjevalni lestvici. In zaradi takšne vloge predmeta je potrebno posebej paziti, da z ustrezno pripravo maturitetnih izpitov in z dobrim časovnim načrtovanjem ne povzročamo neprijetnih občutkov celotne generacije splošnih maturantov pri opravljanju izpita iz maternega jezika,« je dejal Zmazek.

Ob koncu akademije je šest gimnazijcev v dobre pol ure trajajočem dramskem nastopu izvirno predstavilo čas pred sto leti z odlomki iz Jegličevega dnevnika ter skozi avtorsko poezijo predvojnih in zdajšnjih dijakov. Po akademiji je bil v atriju Zavoda koncert učencev Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Pod zvezdnim poletnim nebom.

več o 100. obletnici prve mature v slovenskem jeziku smo pisali v 24. Tiskani izdaji Družine. Preberete lahko na http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/62-24-SpominjamoSe-1

Foto: Tatjana Splichal