Njen odgovorni urednik je predsednik Društvo soška fronta David Erik Pipan, glavna urednika pa sta Vinko Avsenak in Simon Kovačič.

Kapelice italijanskega majorja Micheleja Celestine Besa

Tudi tokratna, že 15. številka revije Na fronti prinaša raznovrstne članke domačih in tujih avtorjev, ki razkrivajo dogajanja na frontah prve svetovne vojne, še posebej soške, na katerih so se borili, trpeli in umirali tudi naši predniki. Objavljenih je sedemnajst prispevkov. Odgovorni urednik revije ter raziskovalec zgodovine prve svetovne vojne in publicist iz Nove Gorice David Erik Pipan je prispeval dva prispevka.

Naslovnica Na fronti, št. 15. 

Prvi govori o italijanskem majorju Micheleju Celestini Besu in njegovih spomenikih (kapelica Srca Jezusovega na Rombonskih podih, kapelica žalostne Matere Božje na vojaškem pokopališču pri planini Goričica pod Čuklo, kapelica Srca Jezusovega na Batognici, kapela Tolažnice žalostnih pod Planico pod Krnom, kapelica Srca Jezusovega pri Komarjih, kapele na Tridentinskem in spomenik ubitim iz 2. alpinskega polka).

V drugem je prikazal grob dveh nemških topničarjev v Vrtojbi, ti so bili v letih 1915–1916 nameščeni pri Vrtojbi; ubita sta bila 28. marca 1916.

Prispevek o bratih Sovrè iz Šavne Peči pri Zidanem Mostu v veliki vojni

Vili Prinčič, kulturni delavec in publicist iz Pevme pri Gorici, je v prvem prispevku opisal begunstvo družine Zaletel iz Biljane v Brdih v Italiji, v drugem pa Jožefa Vižintina iz Vižintinov in njegovo vojno na bojišču v Srbiji.

Marko Zavrtanik, ljubiteljski raziskovalec zgodovine soške fronte iz Solkana, je šel po vojnih stopinjah Ivana Kovačiča (1898–2001) iz Avč ob Soči.

Diplomat dr. Božo Cerar je opisal Vogrsko v vihri velike vojne.

Boža Hvala, prof. razrednega pouka in publicistka iz Trnovega pri Gorici, je prikazal Voglarje na Trnovski planoti med prvo svetovno vojno.

Vinko Avsenak, glavni urednik revije, raziskovalec prve svetovne vojne, publicist in prevajalec iz Škofljica pri Ljubljani, je napisal obširen prispevek o bratih Sovrè iz Šavne Peči pri Zidanem Mostu v veliki vojni. Najbolj znan, Anton Sovrè, je klasični filolog in prevajalec, je znan po svojih številnih odličnih prevodih antičnih del.

 Ruski vojni ujetniki in avstro-ogrski vojaki na Vršiču. VIR: Uroš Košir

Objavljen je tudi prevod iz italijanščine prispevka dr. Guida Allineyja (biofizik, filozof in univerzitetni profesor iz Zdravščine) o dogajanju 16. septembra 1916 na Rombonu, po pričevanju poročnika Piera Borle.

Po sledi zločinov Avstro-Ogrske vojske v Srbiji leta 1914

Objavljen je drugi del prispevka Mitje Jurna o ujetnikih z Ravelnika pri Bovcu septembra 1915.

Zgodovinar dr. Renato Podbersič ml. je raziskal častnike judovskega rodu, stotnika Gustava Sonnewenda (1885–1960), ki se je odlikoval v naših krajih med deseto soško ofenzivo spomladi 1917 na območju Gorice.

Podpolkovnik Slovenske vojske in zgodovinar Matjaž Bizjak je šel po sledi zločinov Avstro-Ogrske vojske v Srbiji leta 1914.

Arheolog Uroš Košir je raziskal vojaško pokopališče v Kranjski Gori ter objavil in opisal »še eno« fotografijo džamije v Logu pod Mangartom.

Avstro-ogrski opazovalni balon 16. aprila 1916 pri Volčji Dragi. VIR: Društvo soška fronta 1915–1917

Kako se je godilo avstro-ogrskim vojnim ujetnikom v Rusiji?

Tomaž Velnar, zdravnik in raziskovalec vojaške zgodovine iz Nove Gorice, je raziskal, kako se je godilo avstro-ogrskim vojnim ujetnikom v Rusiji. Od začetka prve svetovne vojne do decembra 1917 je Rusija na vzhodni fronti zajela približno 2,5 milijona vojakov. Tako je bila do leta 1917 država z drugim največjim številom vojnih ujetnikov, predvsem zaradi uspešnih ofenziv proti Avstro-Ogrski v poletju 1914.

Pogled na džamijo in Log pod Mangartom z Loma. VIR: zbirka Vinka Avsenaka

Od 2,5 milijona ujetih vojakov jih je bilo po takratnih ocenah iz Avstro-Ogrske kar 90 %. Med temi je bila približno polovica Slovanov. Tomaž Velnar piše tudi o italijanskem oklepnem avtomobilu Lancia 1ZM. Vinko Avsenak je pripravil tudi portret Mitje Jurna iz Rupe pri Sovodnjah ob Soči), rednem avtorju v reviji Na fronti, enem najboljših poznavalcev južnega dela soške fronte (na območju Doberdoba) in vnetega zbiralca predmetov z bojišč soške fronte.