V ponedeljek, 4. avgusta, je bil dan, ko se je velika godbena družina - godbenikov, staršev in prijateljev - odpravila na Triglav. Ob sončnem vzhodu je skupina 70 pohodnikov že osvojila nekaj višinskih metrov in bila bližje cilju. Kratki postanki in druženje so bili glavna motivacija tudi pri najbolj utrujenih. S skupino je bilo kar 6 vodnikov, med njimi največ iz PD Blagajana, ki so skrbeli za varnost in dobro voljo. Z njihovo pomočjo je bil vzpon in sestop s Triglava veliko varnejši.

Prvi večji postanek je bil v Vodnikovi koči, kjer je potekala prva malica in druženje ob glasovih harmonike in slovenske pesmi. Nato pa naprej, proti Kredarici. Pohodnike so spremljale čudovite Planike in seveda dobra volja, ki se je širila čez dolgo četo pohodnikov projekta.

Zaslužen enourni počitek na Kredarici, zadnje priprave in vzpon na Triglav. Potrebno je bilo izkoristiti lepo vreme, zato se je skupina pohodnikov na vrh podala še isti dan. No, na poti ni bilo več tako lepo – kot so navajeni že iz leta 2020, jih je spremljala megla, pa tudi veter in mraz. Po slabih dveh urah vzpona je 65 udeležencev doseglo najvišji vrh Slovenije!

Najprej nekaj slovenskih skladb na kitaro, nato pa godbena glasba, ki je donela v dolino in še dlje. Sledil je tudi krst novih ''pravih Slovencev''. Med godbeniki je bilo novih kar deset, vse skupaj pa preko 20. Še čas za fotografiranje družin in že je bil čas za sestop z vrha. Previdno in počasi je celotna skupina sestopila z vrha Triglava. Hvaležni za varen sestop so se okrepčali z enolončnico na Kredarici in sledilo je večerno druženje. Eni ob kartah, drugi družabnih igrah, spet tretji ob zvokih harmonike in slovenske glasbe. Slednji so vztrajali še pozno v noč, pridružili pa so se jim še hrvaški pohodniki.

FOTO: Manca Dolinar

V jasno jutro 5. avgusta je godbenike za dobro jutro pozdravil helikopter, ki se je večkrat ustavil na Kredarici. Sledil je obilen zajtrk in že so bile godbene in pevske vaje ter priprave na slovesno zlato mašo pred kapelico Marije Snežne. Torek je bil velik dan tudi za nekaj drugih pohodnikov – pred zlato mašo so v kapeli imeli poroko, med zlato mašo pa so obhajali tudi Srebrno poroko in obletnico postavitve Aljaževega stolpa. Da bo dan res slovesen je bilo rečeno že vnaprej, saj so bila tudi vsa ležišča na Kredarici že nekaj tednov prej popolnoma zasedena.

Zlato mašo je msgr. Miro Šlibar daroval še z dvema drugima duhovnikoma, slovesnosti pa se je udeležilo veliko pohodnikov, ki so se samo za to priložnost odpravili na Kredarico in nato nazaj v dolino. Med udeleženci je bilo veliko godbenih prijateljev, za katere nihče ni vedel, da se nam bodo pridružili na najvišje ležeči slovenski kapeli. Po slovesni zlati maši je sledil pogostitev, skupinsko slikanje in že počasi odhod v dolino. Počasi in previdno, saj je pot navzdol velikokrat bolj zahtevna in nevarna za zdrs. Pot so oba dneva spremljale čudovite živali – krave na Vodnikovi koči, gams in kozorogi pa višje – blizu Kredarice in na poti na Triglav.

Slovesnosti pa se je udeležilo veliko pohodnikov. FOTO: Manca Dolinar

Na Vodnikovi koči so se podelila še priznanja vseh, ki so se prvič odpravili na Triglav, tam pa se je skupina tudi zadnjič družila v eno in uradno zaključila velik in slovesen projekt, ki bo vsem ostal v lepem spominu. Najmlajši pohodniki je bil Martin – 8 let, za njim pa še Johana in Aljaž, ki sta od Martina starejša le nekaj mesecev. Hvaležni in brez poškodb so se prav vsi pohodniki vrnili v dolino na Pokljuko.

Iskrena zahvala vsem, ki so godben podvig in Zlato mašo spremljali na socialnih omrežjih, preko molitve, na Kredarici in povsod drugje.