Po poročanju draveljskih župljanov je bila zlata maša na Kredarici darovana že 22. avgusta 2001. Takrat je ob svojem duhovniškem jubileju na Kredarici mašo daroval p. Franc Svoljšak, pri slovesnosti pa so bili navzoči tudi nekateri draveljski župljani. 

P. Franc je umrl še tistega leta, pokopan je na draveljskem pokopališču. 

Avgusta 2001 se je na Kredarici zbralo veliko ljudi. FOTO: arhiv župnije Dravlje

Na dogodek spominja tudi zapis dr. Marije Stanonik, članice SAZU v knjigi Draveljsko berilo (2015), kjer je natančneje opisala to slovesnost. 

Tako piše na strani 179: »Sedemdeset let je doba našega življenja, osemdeset, če smo krepki« (Ps 90,10 ). »Ta starodavna izkušnja se je v življenju p. Franca Svoljšaka dobesedno uresničila. Pri njem je bilo zmeraj vse tako dobesedno, preprosto in cisto - usklajeno z identiteto duhovnika, ki kot sveča izgoreva za Gospoda v zaupani mu čredi.« 

FOTO: arhiv župnije Dravlje

V Draveljskem berilu p. Franca Svoljšaka opisujejo kot preprostega in dostopnega duhovnika, ki ni nikoli razlikoval med "malimi" in "velikimi" ljudmi. Bil je odprt in razpoložljiv za vsakogar. »Veselil se je z veselimi, jokal z jokajočimi, ploskal z otroki tudi pred oltarjem, ne da bi ga to osmešilo pri odraslih, malčki pa so ga ljubili,« piše v berilu. 

FOTO: arhiv župnije Dravlje

Pri maši se mu nikoli ni mudilo, poskrbel je, da je bila čim lepše izvedena. Skrbel je za premišljeno besedo, slovesne geste in lepo petje. Bil je duhovni oče župljanom, znal je nagovoriti ljudi ob pogrebih in jih pritegniti k veri z upanjem in sočutjem. Tudi osebno je bil iskren v molitvi, znal je poklekniti med verniki in »kdaj skriti obraz v dlani pred Gospodom.«

Slovesnost zlate maše v kapeli Marije Snežne na Kredarici. FOTO: arhiv župnije Dravlje

»Evangelijski odlomek (Mt 22,1-14) tistega dne je govoril o kraljevi užaloščenosti, ker se povabljeni niso bili pripravljeni udeležiti svatbe. Pater Svoljšak ni razočaral svojega Gospoda. Do konca zvest samemu sebi je pustil priprave za svojo zemeljsko »svatbo« in se klicu na nebeško gostijo odzval pri priči in brez besed,« piše v Draveljskem berilu.