Papež Benedikt XVI. je 16. aprila obiskal Belo hišo, kjer mu je ameriški predsednik George Bush pripravil dobrodošlico. Sveti oče je v svojem govoru, ki so mu prisluhnili predsednik Bush, številni ameriški kardinali, nadškofi in škofi, izpostavil predvsem vrednote, kot so svoboda, vera, človekove pravice in globalna solidarnost. Povedal je tudi, da je v Združene države Amerike prišel kot prijatelj, oznanjevalec evangelija in človek, ki občuduje prostrano ameriško družbo. Želi si, da bi bil njegov obisk vir preporoda in upanja za Cerkev v Združenih državah, pa tudi vir okrepitve.

Papež je dejal, da svoboda ni le dar, temveč tudi poziv k osebni odgovornosti – poziva namreč h krepostim, samodisciplini, žrtvovanju za skupno dobro, aktivni vključenosti v civilno življenje in občutku odgovornosti za tiste, ki jim je življenje manj naklonjeno. Papež je poudaril, da je prizadevanje Amerike za svobodo vedno temeljilo na prepričanju, da so načela, ki vladajo političnemu in družbenemu življenju, tesno povezana z moralnim redom, ki temelji na gospostvu Boga Stvarnika. Snovalci državnih dokumentov, je spomnil sveti oče, so poudarjali resnico, da so namreč vsi ljudje ustvarjeni na enak način in jim pripadajo neodtuljive pravice, ki izvirajo iz zakonov narave in božjega. Tok zgodovine pa je tudi Združenim državam Amerike namenil številne težave in boje, ki so zahtevale velike intelektualne in moralne odločitve, je dejal papež in dodal, da je na tej podlagi bilo mogoče ustvarjati družbo plemenitih načel. V takšnih trenutkih je pomembno vlogo odigravalo versko prepričanje, ki je vselej bilo vir navdiha in gonilna sila. Papež Benedikt XVI., ki se bo v Združenih državah Amerike mudil do nedelje, je posebej izpostavil versko svobodo v tej državi, rekoč, da so tu tako katoličani kot tudi drugi verniki pri verskih obredih vedno uživali svobodo, prav tako pa je država v bogočastju prepoznavala blaginjo, pri kateri je lahko slišan glas vsake skupine in vsakega posameznika, je dejal sveti oče, ki je prepričan, da se bodo Američani in Američanke tudi v izredno zapletenih političnih razmerah vselej znali obračati k veri kot k dragocenemu daru, ki pospešuje razumevanje ter spoštljiv in odgovoren dialog za bolj človeško in svobodno družbo.

Papež je v svojem prvem govoru v Združenih državah Amerike izpostavil vlogo Cerkve pri ustvarjanju prijaznejšega sveta. Poudaril je, da Cerkev želi prispevati k izgradnji sveta, ki bo bolj vreden človekove osebe, ustvarjene po božji podobi. Cerkev je prepričana, je dejal rimski škof, da vera vse stvari posipava s svetlobo ter da evangelij odkriva plemenite poklice in veličastno usodo vsakega človeka. Vera po papeževih besedah tudi daje moč za odzivanje na visoka povabila in upanje, ki navdihuje človeško delo, da se pomika v smer pravičnejše in bolj bratske družbe.

Ob koncu govora je Benedikt XVI. spomnil na 60-letnico Deklaracije o človekovih pravicah in pozval h globalni solidarnosti. Če želimo svoje dostojanstvo živeti polno, je potreba po globalni solidarnosti bolj nujna kot kadar koli prej, je dejal papež in dodal, da so Združene države Amerike v odzivanju na človeške potrebe vselej izkazovale velikodušnost. Izrazil je še prepričanje, da bo takšna skrb za človeško družino zmeraj prisotna, da bodo prihodnji rodovi lahko živeli v svetu, kjer bodo cveteli resnica, svoboda in pravičnost.