V Subotici v Vojvodini, kjer živi večina od pol milijona katoličanov v Srbiji, so 12. avgusta položili temeljni kamen za prvo katoliško bogoslovno semenišče Augustinianum v tej državi. Njegovo zidavo je z 250.000 evri podprla nemška dobrodelna ustanova Cerkev v stiski.

Slovesnost je vodil nekdanji washingtonski nadškof kardinal Theodore McCarrick. Položitev temeljnega kamna in začetek gradnje semenišča je ocenil kot »zgodovinski trenutek« za prihodnost subotiške škofije.

Naslednja dva dneva je kardinala McCarricka gostil zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić, nato pa sarajevski nadškof kardinal Vinko Puljić. Visoki ameriški gost se je v pogovoru z njima še posebej zanimal za razmere v Cerkvah na Hrvaškem in v BiH ter sosednjih državah.

Slovesnosti položitve temeljnega kamna so se tudi udeležili apostolski nuncij v Beogradu nadškof Eugenio Sbarbaro, beograjski nadškof mons. Stanislav Hočevar, subotiški škof mons. Ivan Penzeš, minister za verske zadeve Republike Srbije dr. Radomir Naumov, subotiški in drugi duhovniki, mestni župan Geza Kučera, člani Odbora za zidavo semenišča in številni verniki.

Nadškof mons. Stanislav Hočevar je opozoril na pomen izobraževanja novih duhovnikov, ki bodo v prihodnje delovali v Srbiji, v semenišču v lastni državi. Doslej so se morali zaradi delitve SFR Jugoslavije izobraževati v semeniščih po drugih državah, saj na celotnem območju Srbije ta čas ni nobenega katoliškega bogoslovnega semenišča.

Nadškof Hočevar si zelo prizadeva za dobre odnose s srbsko pravoslavno Cerkvijo, h kateri pripada kar 85 odstotkov prebivalce Srbije. Čeprav je katoličanov v tej državi le pol milijona, srbska družba veliko pričakuje od njih; prav posebej na področju ekumenskega in medverskega dialoga. Zato ima glas katoliške Cerkve v javnosti veliko težo in odmev.

Domači, subotiški škof Penzeš, je dejal, da upa, da bo novo semenišče prispevalo tudi k poglobitvi edinosti med katoliškimi duhovniki v Srbiji. To je še posebej pomembno, ker v tej državi živijo drug ob drugem prebivalci raznih narodnosti in verskih skupnosti. Ker so se sedanji duhovniki v Srbiji izobraževali po semeniščih v raznih drugih državah, drug drugega komajda poznajo, vsak pa je s sabo prinesel del tega, kar se je naučil na »svoji« teološki fakulteti oziroma univerzi. Poenoteno in skupno izobraževanje bo olajšalo načrtovanje skupnega pastoralnega načrta za vso katoliško Cerkev v Srbiji. Na njenem čelu je Slovenec, nadškof Hočevar, v Srbiji pa živijo in delujejo tudi slovenski duhovniki, ki pastoralno delujejo med našimi rojaki in člani drugih narodnosti, od katerih so v Vojvodini med katoličani najštevilčnejši Madžari, Hrvati in Slovaki, ter potomci Nemcev, Rusini …