Zavod za varstvo kulturne dediščine je državna ustanova, ki skrbi za varovanje kulturne dediščine. Njeni strokovnjaki po vsej Sloveniji raziskujejo, varujejo in organizirajo obnovitvena dela na kulturni dediščini. Vse to tudi natančno opišejo. Zavod skrbi tudi, da so prispevki o vsem tem objavljeni v več strokovnih in tudi poljudnih publikacijah. Naj jih nekaj predstavimo iz zadnjih dveh let.

Vodnik Kostanjevica na Krki

V zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije so pod zaporedno številko 218 izdali vodnik Kostanjevica na Krki. V njem je dr. Andrej Smrekar prikazal bogato zgodovino, naravno in kulturno dediščino tega starodavnega kraja ob spodnjem toku reke Krke pod Gorjanci. Ime Landstrass se v pisnih virih prvič pojavi leta 1267. Kostanjevica je znana po svoji legi na okljuku Krke, s prekopom pa je stari del kraja postal otok. Uvodoma je avtor prikazal zgodovino. V poglavju Mesto na otoku veliko izvemo o obeh cerkvah, župnijski sv. Jakoba in podružnični sv. Miklavža, o dvorcu kostanjeviškega gospostva in o predmestju. Skoraj o vsaki hiši nekaj piše. Obširneje je predstavljen nekdanji cistercijanski samostan Studenec svete Marije, ki so ga partizani požgali leta 1942, po vojni pa so ga z velikim trudom obnovili. Beremo o zgodovini samostana, sprehodimo se po spomeniku, avtor je prikazal samostansko cerkev, njeno arhitekturo in nekdanjo opremo, na koncu pa še Galerijo Božidarja Jakca, ki hrani pravo bogastvo umetnin. Prikazal je tudi kulturne spomenike v okolici.

Katalog zbirke spomeniških vodnikov

V zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije so pod zaporedno številko 219 izdali Katalog zbirke spomeniških vodnikov 1965–2015. Uredila ga je Marina Zupančič in je kar zajeten, saj obsega 151 strani. Uvodoma je prikazana zgodovina zbirke in zapis o prvi urednici zbirke Heleni Menaše. Glavnina kataloga obsega fotografije naslovnic vodnikov, kazala, kronološko kazalo vodnikov, abecedno kazalo naslovov, abecedno krajevno kazalo in abecedno kazalo avtorjev besedil. Dodani so še tujejezični vodniki, dvojezični vodniki in vodniki s tujejezičnimi povzetki. Ker so vodniki zakladnica znanja o naši naravni in kulturni dediščini, bo katalog koristil vsakemu, ki bo iskal literaturo o tem.




Zbornik Emona MM

Zbornik Emona MM. Urbanizacija prostora – nastanek mesta prinaša nove prispevke uglednih slovenskih strokovnjakov na temo nastanka rimske Emone, podobe mesta, prvih naseljencev ter njihovega načina življenja, hkrati s pogledom na emonsko podeželje. Objavljenih je štirinajst prispevkov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci v Mestnem muzeju Ljubljana leta 2015, v jubilejnem letu, ko smo beležili 2000 let od nastanka prvega mesta na prostoru današnje Ljubljane, rimske Emone. V poglavju Začetki Emone Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek in Petra Vojaković pišejo o zatonu predrimske naselbine na Tribuni (ob južnem vznožju grajskega griča) oziroma o razumevanju morebitne diskontinuitete poselitve med zadnjo fazo latenskega naselja in rimskim vojaškim taborom, Tina Žerjal o obrežju Ljubljanice na Prulah v avgustejskem obdobju, Mateja Ravnik in Bernarda Županek pa sta podali nekaj novih ugotovitev o poselitvi pod Grajskim gričem oziroma o raziskavah na Starem in Gornjem trgu v letih 2009–2011. V poglavju Mesto in ljudje Dimitrij Mlekuž in Bernarda Županek pod naslovom Mesto kot stroj podajata analizo prostorske skladnje Emone, Alenka Miškec piše o začetkih poselitve Emone z vidika novčnih najdb, Bojan Djurić in Igor Rižnar o kamnu Emone, Borut Toškan pod naslovom Pometeno pod preprogo o zbirki živalskih ostankov na pragu rimske kolonije Emone, Mateja Kovač o živalskih ostankih z arheološkega najdišča Emonska cesta (izkopavanja leta 1988 in 1989), Kaja Štemberger o ljudeh, ki tvorijo mesto, Tadeja Mulh pa o bronasti posodici z vložki iz emajla iz severnega emonskega grobišča. V poglavju Emonsko podeželje Jana Horvat in Milan Sagadin pišeta o podeželju Emone, Marjeta Šašel Kos o antičnem imenu za Ljubljanico, Lucija Grahek in Anja Ragolič o prvem odkritju rimskega grobišča na Igu, Andrej Gaspari pa o meču s srebrno nožnico poznolatenske sheme z mednarodnega trga starin. Zbornik sta uredila dr. Bernarda Županek in dr. Boris Vičič, izdala pa sta ga Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter Muzej in galerije mesta Ljubljane.

Varstvo spomenikov

Varstvo spomenikov je osrednja strokovna publikacija Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V njej objavljajo strokovne članke o raznih temah in problematikah, v posebni publikaciji Poročila pa opise vseh raziskav, arheoloških izkopavanj in obnov kulturne dediščine.
V Varstvu spomenikov številka 47–48 je objavljenih trinajst prispevkov. Tomaž Golob piše o razvoju sodobne teorije varstva kulturne dediščine v svetu in na Slovenskem, Metka Košir o stotih letih načrtnega dokumentiranja nepremične dediščine, Barbara Kavčič o knjižnici za kulturno dediščino na prepihu zadnjega stoletja, Lucija Stepančič o Francetu Steletu in zgodovini varstva kulturne dediščine na Slovenskem, Robert Peskar o konservatorstvu v Sloveniji med teorijo in prakso (primer zastekljevanja kulturnih spomenikov), Dimitrij Mlekuž o arheologiji in varovanju krajin, Ana Plestenjak, Marko Stokin in Katharina Zanier o teoretskih izhodiščih za izdelavo načrta upravljanja kulturnih spomenikov, Metka Štrajhar o upravljanju arheoloških virov v urbanem okolju (primer Ljubljane), Bernarda Županek, Katarina Bobek, Peter Šenk, Polona Filipič in Tamara Bregar o prenovi in revitalizaciji arheoloških parkov v Ljubljani, Andrejka Ščukovt in Marvy Lah o vrednotenju naselbinskega spomenika za derazglasitev na primeru Goč, Lidija Korat, Breda Mirtič, Ana Mladenovič, Alenka Mauko in Sabina Kramar o razvoju nadomestnih materialov za sanacijo poškodb na kamnitih elementih iz peračiškega tufa, Anka Batič, Tamara Trček Pečak, Andrej Mohar in Vincenc Butala o ugotavljanju stopnje ogroženosti slik na platnu v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ajdovščini ter Jedert Vodopivec s sodelavci o obnovi poškodovane Dalmatinove Biblije iz leta 1584.

Lastniške cerkve na Gorenjskem

V Varstvu spomenikov številka 49 je objavljenih šest prispevkov. Ana Plestenjak in Marko Stokin pišeta o smernicah upravljanja utrdbene dediščine na prostoru slovenske Istre, Katarina Udovč o kakovosti vodenja arheoloških raziskav skozi prizmo medčloveških odnosov, Andrej Magdič o ptujskih mitrejih (sto let pozneje), Janez Höfler o lastniških cerkvah zgodnjega srednjega veka na Gorenjskem in njihovem zgodovinskem ozadju, Simona Menoni o preliminarni oceni novoodkritih stenskih slikarij na območju mariborske območne enote ZVKDS, Jurij Dobravec pa o podatkovni zbirki slovenskih orgel Ars organi Sloveniae.




Poročila

V posebni publikaciji Varstva spomenikov Poročila (številka 49) je na 298 straneh objavljena množica poročil o arheoloških izkopavanjih ali obnovah kulturnih spomenikov. Poročila so krajša ali daljša, odvisno od obsega del, vsako je tudi opremljeno z nazornim slikovnim materialom.










Ad Pirum (Hrušica) in Claustra Alpium Iuliarum

Rimska utrdba Ad Pirum leži na najvišji točki rimske ceste, ki je vodila iz Aquileie (Oglej) čez Hrušico v Emono (Ljubljana). Cesta je bila zgrajena v času cesarja Avgusta (27 pr. Kr.–14), ko je bilo območje sedanje Slovenije vključeno v rimski imperij. Nadomestila je starejšo povezavo čez Ocro (Razdrto). Iz Emone je tekla prek Celeie (Celje) in Poetovione (Ptuj) do Carnuntuma (Petronell pri Dunaju), to je do meje imperija na Donavi. Drugi krak te ceste je vodil iz Emone prek Neviodunuma (Drnovo pri Krškem) proti Balkanskemu polotoku in še dalje na vzhod. Na Hrušici je bila verjetno od 1. stoletja dalje poštna postaja, kjer je bilo mogoče menjavati konjsko vprego, od 2. stoletja dalje pa tudi stražna postojanka. V drugi polovici 3. stoletja je bila na Hrušici zgrajena utrdba (kastel), ki je bila vključena v julijsko-alpski obrambni sistem (Claustra Alpium Iuliarum) proti barbarom. Večina najdb s Hrušice izvira iz tega časa in predvsem 4. stoletja, kar kaže na močno poselitev v tem obdobju. V času vse nevarnejših vpadov barbarov in bojev med vojskami različnih cesarskih kandidatov je imela Hrušica ključni položaj, saj je varovala glavno cesto iz Balkana v Italijo. Najverjetneje je bila tu stalna vojaška posadka.

Publikacija Vestnik, ki jo izdaja Zavod za varstvo kulturne dediščine, s številko 26 v celoti posvečena arheologiji Hrušice. Pod naslovom Ad Pirum (Hrušica) in Claustra Alpium Iuliarum je arheolog dr. Peter Kos iz Narodnega muzeja Slovenije izčrpno prikazal to temo. Uvodoma je predstavil zgodovino raziskovanj in obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum. Osrednji del je namenjen prikazu Hrušice v antičnih virih, podrobnemu opisu trdnjave, zapornim zidovom, na koncu pa še rekonstrukciji trdnjave Ad Pirum in Hrušici v srednjem veku (cerkev sv. Jedrti, poštna postaja in plemiški dvorec). Knjiga (131 strani) je prosto dostopna na spletu.

Pravno varstvo nepremične kulturne dediščine

V publikaciji Vestnik, ki jo izdaja Zavod za varstvo kulturne dediščine, je v številki 25 prikazano pravno varstvo nepremične kulturne dediščine v Sloveniji. Napisali sta jo Jelka Pirkovič in Borut Šantej. Prikazala sta izpeljavo ustavnih načel glede ohranjanja kulturne dediščine, organizacijo varstva nepremične dediščine, zakonske določbe glede identificiranja in preučevanja dediščine, določbe glede ohranjanja in upravljanja dediščine, zakonske podlage za financiranje varstva, določbe glede dostopa do dediščine in njene interpretacije ter zakonske podlage za informacijski sistem varstva.

Dediščina Slovenije in Unesco

V knjižici Dediščina Slovenije in Unesco so podana osnovna načela konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, sledijo zapisi o Unescovem seznamu svetovne dediščine, o merilih za vrednotenje izjemne univerzalne vrednosti, o spomenikih Slovenije, ki so vključeni na Unescov seznam svetovne dediščine, o poskusnem seznamu svetovne dediščine, o slovenskih spomenikih in spominskih območjih na poskusnem seznamu ter slovenskih kulturnih spomenikih in spomeniških območjih pred vpisom na poskusni seznam. Knjižica (80 strani) je dostopna na spletu.