Zakon med drugim določa, da občina koncesije ne bo podelila, če se število otrok na njenem območju zmanjšuje, sicer pa jo bo lahko podelila za obdobje od sedem do 15 let.  Do 85-odstotnega sofinanciranja cene programa bodo upravičeni le zasebni vrtci s štirimi ali več oddelki ter tisti, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih oz. programe z pozitivnim mnenjem strokovnega sveta, pri čemer lahko občina sredstva tudi zavrne, če ima v občinskih vrtcih dovolj prostora. Spremembe, ki so bile sprejete s 45 glasovi za in 30 proti, so med zasebnimi vrtci sprožile resne pomisleke o prihodnosti raznolikosti predšolske vzgoje in enakopravnosti otrok. 

Kako se pedagoški pristop vašega vrtca razlikuje od občinskih vrtcev in ali menite, da novela Zakona o vrtcih te razlike upošteva?

Zasebni vrtci smo praviloma manjši vrtci, kar pomeni, da je pristop že sam po sebi nekoliko drugačen. Gradimo na osebnem stiku in povezovanju, tako med otroki kot tudi starši in zaposlenimi. Zaposleni poznamo po imenu vse otroke v vrtcu, pa tudi otroci so zelo domači z vsemi zaposlenimi. Enako je tudi pri starših. Lažje ustvarjamo vrtčevsko skupnost, kjer si vsi prizadevamo za podobne cilje, vrednote in kvaliteten ter celosten razvoj pri otrocih, tudi z izvajanjem raznolikih dejavnosti za otroke celotnega vrtca, ne le svoje skupine. Novela z letom 2030 vrtcem z manj kot štirimi oddelki, kamor spada kar nekaj zasebnih vrtcev, ne omogoča več delovanja, razen, če vrtec izvaja program po posebnih pedagoških načelih. 

Direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen pri tem vprašanju dodaja, da bo novela zakona »različnost in pestrost programov vrtcev vsaj na načelni ravni spodbudila«.

Gre predvsem za diskriminatorni položaj tistih otrok v zasebnih vrtcih, kateri bi bili tekom obiskovanja vrtca upravičeni do dodatne pomoči ali spremljevalca. Otroci v zasebnih vrtcih brez koncesije do te pomoči niso upravičeni, četudi bi je bili potrebni.

Katere konkretne določbe novele Zakona o vrtcih po vašem mnenju najbolj negativno vplivajo na delovanje zasebnih vrtcev in zakaj?

Zagotovo novela najbolj prizadene vrtce, ki imajo manj kot štiri oddelke in ne izvajajo programa po posebnih pedagoških načelih ali nimajo programa s pozitivnim mnenjem Strokovnega sveta RS za izobraževanje, saj se bodo morali bodisi zapreti ali spremeniti program vrtca. Vrtci, ki imajo več kot štiri oddelke ter izvajajo javno veljavni program Kurikulum za vrtce, bodo morali svoj program prav tako spremeniti – tukaj lahko izbirajo med trenutno potrjenimi programi. Lahko pa se vrtec odloči, da bo pripravil lastni program. Ministrstvo je napovedalo pripravo pravilnika s kriteriji v roku šestih mesecev. Večjo finančno nestabilnost zasebnih vrtcev pa bi lahko prinesla ukinitev fleksibilnega normativa, če le ta ne bo ustrezno kompenzirana. 

Kaj v praksi pomeni ukinitev fleksibilnega normativa – kako bo to vplivalo na razmerje med strokovnim osebjem in otroki ter na kakovost dela v oddelkih?

Ukinitev fleksibilnega normativa pozdravljamo, saj so manjši oddelki v dobrobit otroka, pomenijo manjšo obremenitev za zaposlene, možnost doseganja višjih standardov kakovosti in s tem kvalitetnejšo predšolsko vzgojo. Vedno več je otrok z različnimi izzivi, v manjših skupinah tako lahko več časa namenimo posameznim otrokom, boljše zaznavamo čustvene in razvojne potrebe otrok … vsekakor gre za večjo kakovost dela. Upamo pa, da bodo ukinitev fleksibilnega normativa spremljali ustrezni sorazmerni ukrepi, ki bodo primerno naslovljeni tudi za zasebne vrtce in ne bodo pomenili še večje finančne obremenitve za vrtce in s tem posledično starše. Več zaposlenih na manjše število otrok pomeni višje stroške dela.

Kako komentirate spremembe glede podeljevanja koncesij in financiranja zasebnih vrtcev? V Združenju zasebnih vrtcev Slovenije so minuli teden opozorili, da zasebni vrtci s koncesijo nimajo denarja za izplačilo zimskega regresa.

Spremembe na področju koncesij in financiranja ustvarjajo večjo negotovost, finančno breme se prelaga na vrtce, kar dolgoročno ni vzdržno. Glede financiranja so zasebni vrtci oz. starši, ki imajo otroke v zasebnih vrtcih, na splošno v slabšem položaju. Ne gre le za izplačilo zimskega regresa, ki se zaposlenim v zasebnih vrtcih s koncesijo kot tudi brez koncesije ne bo pokril, tako kot bo izplačilo regresa pokrito za zaposlene v občinskih vrtcih. Gre predvsem za diskriminatorni položaj tistih otrok v zasebnih vrtcih, kateri bi bili tekom obiskovanja vrtca upravičeni do dodatne pomoči ali spremljevalca. Otroci v zasebnih vrtcih brez koncesije do te pomoči niso upravičeni, četudi bi je bili potrebni. Staršem tako preostane le možnost, da otroka izpišejo iz okolja, ki zanj pomeni varnost in domačnost ter s tem tvegajo, da še poslabšajo situacijo otroka zaradi stresa, ki ga lahko doživi ob menjavi vrtca.

Starši izražajo več vprašanj in skrbi, predvsem glede morebitnega zviševanja cen in stabilnosti delovanja vrtca.

Kako bodo spremembe v financiranju vplivale na cene vrtca za starše in ali opažate že zdaj več skrbi ali vprašanj s strani staršev? Ali pričakujete, da bodo spremembe vplivale na odločanje staršev med občinskim in zasebnim vrtcem ob vpisu?

Starši izražajo več vprašanj in skrbi, predvsem glede morebitnega zviševanja cen in stabilnosti delovanja vrtca. Že sedaj morajo starši, ki imajo otroke v zasebnih vrtcih brez koncesije, pokrivati 15% dela, ki ga občine staršem ne želijo pokrivati. Če se bo financiranje še zmanjševalo, bo del teh stroškov neizogibno prenesen na starše. To seveda lahko vpliva na njihove odločitve ob vpisu, saj se bo razlika med občinskimi in zasebnimi vrtci povečala. Ne glede na finančni vidik, ki je obremenjujoč za starše, pa je res, da na koncu vsi starši naredijo vse, da lahko otrok prebiva v varnem okolju z vrednotami, ki jih živi doma in se konec koncev odločijo tudi za to dodatno finančno breme.

Predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije je dejala, da je občutek, kot da se država zasebnih vrtcev želi »znebiti«, čeprav so v preteklosti zasebni vrtci pomagali državi reševati prostorsko stisko. Se s to oceno strinjate? 

Zasebni vrtci so v preteklosti res pomembno prispevali k reševanju prostorske stiske vrtcev in zagotavljanju dostopnosti, in hkrati bogatili predšolsko vzgojo v Sloveniji z raznolikostjo programov in pedagoških pristopov. Sedanje spremembe novele res dajejo vtis, da se ta vloga zmanjšuje ali zanemarja, zasebne vrtce se ne obravnava več kot enakovredne partnerje v sistemu. Novela tako ne spodbuja preživetja zasebnih vrtcev, ampak obratno. S tega vidika se pridružujem temu mnenju.  

Ste kot vrtec ali prek združenj sodelovali v dialogu z občinskimi ali državnimi institucijami glede sprememb zakona? Kakšni so bili odzivi in ali vidite prostor za izboljšave?

Kot vrtec smo bili v dialog vključeni predvsem prek Združenja zasebnih vrtcev in Društva katoliških vrtcev, tudi starši so bili aktivno vključeni v dogajanje in osebno obiskali župane različnih občin. Na več sestankih je bila izražena odprtost za sodelovanje, na koncu pa zakon ni bil sprejet tak, kot se je govorilo na sestankih, konkretne pripombe iz prakse niso bile upoštevane. Vsekakor vidimo prostor za izboljšave, predvsem v bolj vključujočem in strokovnem dialogu. 

Obstoj torej ni samoumeven za noben vrtec, vsak vrtec posebej se mora truditi za svoj obstoj.

Ali bi se Slovenija po vašem mnenju lahko zgledovala po kakšnem tujem modelu?

V mnogih evropskih državah so javni in zasebni vrtci enakovredno vključeni v sistem predšolske vzgoje in financirani glede na kakovost ter izpolnjevanje standardov, ne glede na ustanovitelja. Takšni modeli spodbujajo pluralnost, izbiro za starše in zdravo dopolnjevanje javnega sistema. Lahko delim izkušnjo obiska vrtcev v Berlinu, kjer smo bili s kolektivom Vrtca Dobrega pastirja na strokovnem izobraževanju. Obiskali smo mnoge vrtce z različnimi programi, kjer so nam povedali, da so starši upravičeni do določenega zneska za vrtec, nato pa se starši sami odločijo za program vrtca, ki bi najbolj ustrezal njegovemu otroku. Za svojo odločitev ne potrebujejo plačevati več. S tem se spodbuja raznolikost programov, za katere pa je seveda nujno, da dosegajo določeno kakovost in standarde. Obstoj torej ni samoumeven za noben vrtec, vsak vrtec posebej se mora truditi za svoj obstoj.

V Vrtec Dobrega pastirja ob tem vabijo na dan odprtih vrat, ki bo v torek, 21. januarja, ob 8.30. Vloge za vpis sprejemajo do 28. februarja. Več informacij je na voljo na spletni strani vrtec.stanislav.si.