Zgodovinsko prepletanje kultur dveh narodov, slovenskega in madžarskega, je mestu vtisnilo močan pečat. Če niste na tesnem s časom, predlagamo, da si, še preden se povzpnete do Vinariuma, razglednega stolpa, ki je glavni cilj mnogih obiskovalcev, vzamete čas za ogled mesta.

Prepletanje kultur dveh narodov, slovenskega in madžarskega, je mestu vtisnilo močan pečat.

Pogled v preteklost pove, da ima Lendava, Dolnja Lendava oziroma Alsólendva, kot se je tudi imenovala, dolgo zgodovino. Cerkev v kraju Lindolves, posvečeno leta 853, naj bi omenjal že neki zgodovinski zapis salzburške nadškofije. Zanesljivejša so pričevanja iz poznega 12. stoletja. Tedaj so tukajšnje naselje in pripadajoče posesti prišli v last stare madžarske plemiške rodbine Hoholtov. V 14. stoletju, ko je naselje postalo trg, se je pojavilo v pisnih dokumentih z imenom Lindva. V času reformacije je rodbina Banffyjev tu imela tiskarno, ki je tiskala protestantske knjige v madžarščini. Sredi 17. stoletja je mesto z okoliškimi posestmi prišlo v roke grofov Esterhazy, leta 1867 pa je postala okrajno mesto.

V obdobju po drugi svetovni vojni je njegov razvoj zaznamovala rafinerija nafte, ki so jo v Dolini, vasi jugovzhodno od Lendave, iskali že Nemci med vojno. Leta 1951 je bilo tu najbogatejše črpališče nafte v Jugoslaviji, nato pa je proizvodnja upadla in podjetje se je preusmerilo zlasti v njeno rafiniranje in v petrokemično industrijo. Zdaj so za to okolje zelo pomembne Terme Lendava, ki so nastale, potem ko so sredi 60. let prejšnjega stoletja med vrtanjem za nafto naleteli na vročo vodo.

Lendavskem gradu danes deluje Galerija-Muzej Lendava. FOTO: Marjan Žiberna

Lendavski grad

Viden je od daleč, saj stoji nekoliko nad mestnim jedrom. V njem danes deluje Galerija-Muzej Lendava, ki prireja razstave tudi na prostoru okoli gradu. Na prostem so razstavljene stvaritve, ki jih izdelujejo mojstri kiparskih tehnik iz proti vremenskim razmeram odpornih materialov. Tu organizirajo mednarodno likovno kolonijo, gostijo občasne razstave z mednarodnim pridihom in prirejajo različne dogodke.

V gradu je več stalnih zbirk, med njimi tudi Grad na preži. Zbirka predstavlja zgodovino gradov na Slovenskem, ki so odigrali pomembno obrambno vlogo med turškimi vpadi. Med njimi je bil tudi Lendavski grad, ki so ga Turki leta 1603 zaman poskušali zavzeti. Razstava vključuje replike hladnega in strelnega orožja ter različnih vojaških in drugih rekvizitov iz tega obdobja. V gradu je spominska soba lendavskega kiparja Györgya Zale (1858–1937), na grajskem hodniku je lepo urejen manjši lapidarij z ostanki obzidja nekdanjega gradu in baročnimi kamnitimi kipi, na ogled pa je tudi zbirka starih zemljevidov. Leta 1480 naj bi se na gradu mudil kralj Matjaž, ogrski kralj Mátyás Hunyadi (1443‒1490). Tedanji lastniki gradu, rodbina Banffy, so bili njegovi vneti občudovalci. Sedanji videz je lendavski grad dobil v 18. stoletju.

V starem delu Lendave je lepo obnovljena judovska sinagoga iz leta 1866. FOTO: Marjan Žiberna

Sinagoga, Center Bánffy, muzej z dežniki

V starem delu Lendave je več zanimivosti, ena od njih je lepo obnovljena judovska sinagoga iz leta 1866. Zdaj je to kulturnozgodovinski objekt, v katerem prirejajo razstave in z judovsko kulturo povezane dogodke. V njej je stalna razstava Zgodovina dolnjelendavskih Židov. Prva sinagoga, versko, duhovno in kulturno središče judovske skupnosti, je bila v mestu zgrajena v 18. stoletju. Vplivna in številčna judovska skupnost je veliko prispevala k splošnemu razvoju Lendave, a je po nacističnem preganjanju med drugo svetovno vojno skoraj povsem izginila.

V bližnji Center Bánffy, imenovan po aristokratski rodbini, zahajajo domačini in obiskovalci, ki bi radi polistali ali brali madžarske časopise in knjige ter prisostvovali kulturnim dogodkom, ki jih tu prirejajo. Ali pa si zgolj privoščili kavo in pecivo ter ob tem, kot pravijo v centru, dobili občutek meščanskega življenja.

Pravijo, da je meščanska hiša, v kateri je zdaj Muzej meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva, ena najlepših neobaročnih stavb v Prekmurju.

Pravijo, da je meščanska hiša, v kateri je zdaj Muzej meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva, ena najlepših neobaročnih stavb v Prekmurju. Zadnja leta je namenjena zbirkam in prikazom, katerih teme so dobro razvidne iz imena muzeja. Prvi prostor je namenjen prikazu razvoja meščanstva v Lendavi. Kot navajajo, je bilo med letom 1867, ko je nastala avstro-ogrska monarhija, in letom 1914, ko je izbruhnila prva svetovna vojna, za Lendavo zlato obdobje. Predstavljeno je v delovni sobi in v salonu z bogato okrašenim in z rdečim žametom tapeciranim pohištvom. Eden od muzejskih prostorov je namenjen dežnikarstvu, saj je v mestu s prekinitvami od leta 1907 pa do leta 2001 delovala velika tovarna dežnikov in senčil. Na ogled so še lekarniška oprema iz 19. stoletja in stari tiskarski stroji ter tiskovine, ki so jih tiskali v Lendavi. Tu so bile natisnjene tudi tri knjige, ki jih je v 16. stoletju v madžarščini napisal v Lendavi delujoči protestantski pridigar György Kultsár. Na Spodnji ulici stoji kip v obliki knjige, ki mu je posvečen.

Turistična zveza Lendava 
Kranjčeva ulica 4, 9220 Lendava
Tel.: 01 200 98 83
info@lendava-vabi.si

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Radovednež (03/2026).