Edinost Cerkve, ki je »ena, sveta, katoliška in apostolska«, je v zgodovini ogrožalo dvoje: razkol (shizma), ki pomeni prekinitev občestva s papežem, in krivoverstvo (herezija), ki pomeni zanikanje katere od resnic vere. Nedavno posvečenje štirih škofov, članov Duhovniške bratovščine sv. Pija X., brez papeževega dovoljenja v mestu Écône v švicarskem kantonu Wallis (1. julija), je Vatikan označil kot »razkolniško dejanje« (atto di natura scismatica). Tako delivci kot prejemniki posvečenja so si s tem nakopali kazen izobčenja iz Cerkve, ki se razteza tudi na druge duhovnike in diakone Bratovščine.

Prikličimo si v spomin glavna dejstva. Začetnik tradicionalistične Bratovščine sv. Pija X. je francoski nadškof Marcel Lefebvre (1905–1991). Prepričan je bil, da je Katoliška Cerkev na 2. vatikanskem koncilu (1962–1965) šla predaleč v svojem odpiranju sodobnemu svetu, posvetni, tudi ateistični kulturi, drugim krščanskim cerkvam in drugim verstvom. S tem naj bi se izneverila izročilu (tradiciji)...