V 1. številki revije Kronika (2022) je objavljenih enajst prispevkov.

Andrej Gaspari, Rene Masaryk, Mojca Fras, Jasna Štajdohar, David Badovinac: Zanimiva arheološka odkritja na območju potopljenega ledeniškega obrusa v Blejskem jezeru pri Zelečah

Jaka Banfi: Uprava grofov Celjskih (1341–1456)

Darja Mihelič: H genealogiji piranskega intelektualca 16. stoletja. Almerigo Petronio in njegova družina

Boris Golec: Hudič kupi Slom in postane Slomšek. Razkriti prvi prednik škofa Slomška na Slomu pri Ponikvi

Metoda Kemperl: Zoisova palača v Ljubljani: še enkrat o portalih glavne fasade

Aneja Rože: Šolski živžav na Premu. Premska osnovna šola od ustanovitve do začetka 20. stoletja

Robert Devetak: Aleksandrinstvo in aleksandrinke v slovenskem goriškem časopisju pred prvo svetovno vojno

Daniel Siter: Švabsko-nemška kulturna zveza in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945

Dunja Dobaja: Občina Dobrunje v obdobju italijanske okupacije 1941–1943

Milan Bufon: Slovenci v Trstu nekdaj in danes: težavno ohranjanje multikulturnosti na robu slovenskega etničnega ozemlja

Ivan Smiljanić: Spomeniki kiparjev vojakov v slovenskih vojašnicah JLA

Slovenska toponimika Ljubljane do prvega tiskanega popisa

V 2. številki revije Kronika (2022) je objavljenih deset prispevkov.

Boris Golec je raziskal slovensko toponimiko Ljubljane do prvega tiskanega popisa toponimov iz leta 1787. Starejša slovenska toponimika Ljubljane, nekdanje prestolnice vojvodine Kranjske in danes Republike Slovenije, je bila doslej deležna le sporadične obravnave. Glede na to, da sta bila v osrednjeslovenskem prostoru pisna uradovalna jezika nemščina in v cerkveni sferi latinščina, slovenščina pa je bila pred 19. stoletjem potisnjena na obrobje, se slovenski toponimi in mikrotoponimi pojavljajo v virih z veliko zamudo. Samo eden je dokumentiran še v poznem srednjem veku, večina pa prvič šele v 18. stoletju, največ v slovensko vodeni oklicni knjigi ljubljanske stolne župnije. Celo slovensko ime Ljubljane v izvirni obliki ni dokumentirano pred drugo polovico 16. stoletja. V nasprotju s pričakovanji se prvič ne pojavi v rokopisnem viru, ampak v eni najzgodnejših v slovenščini natisnjenih knjig (1566). Prispevek obravnava vire za slovensko toponimiko Ljubljane in njihovo izpovedno vrednost, podaja nekaj opažanj o razvoju slovenskih toponimov ter sistematični pregled njihovih pojavitev do vključno prvega tiskanega popisa uličnih imen v nemščini in slovenščini (1787).

Slomškova rojstna hiša na Ponikvi. FOTO: Ivo Žajdela

Ruska kapela in grob neznanega ujetnika med mitom in resnico

Uroš Košir v prispevku Ruska kapela in grob neznanega ujetnika med mitom in resnico obravnava problematiko Ruske kapele in groba neznanega ruskega vojnega ujetnika na Vršiču, okoli katerih so spletene številne zgodovinsko nedokazane trditve. Te se nanašajo na čas in razlog izgradnje kapele ter na število grobov v njeni bližini, v času med svetovnima vojnama pa se je izoblikovala celo komemoracija, osredotočena na grob neznanega ujetnika, ki danes ni več neznan. Na podlagi časopisnih virov in arhivskega gradiva je prikazano nasprotje med napačnim razumevanjem in interpretiranjem omenjenih ostalin iz časa prve svetovne vojne ter njunim resničnim zgodovinskim ozadjem.

Članstvo Slavjanskega društva v Trstu ob pomladi narodov

Avtorji in naslovi drugih prispevkov:

Julijana Visočnik: Nova rimska napisna plošča iz Celeje v luči tam že dokumentiranih grških imen

Žiga Oman: Vmb sölichen mütwillen – napoved sovražnosti Sigmunda pl. Weißpriacha z Mute samostanu Šentpavel v Labotski dolini. Prispevek k raziskavam fajde ter Dravske doline v 15. stoletju

Vanja Kočevar: Ljubljana kot prizorišče dedne poklonitve cesarju Karlu VI. leta 1728. Raba javnih prostorov za vladarsko inscenacijo na primeru kranjske prestolnice

Daša Ličen: Zbližati, izobraziti in razvedriti slovanski živelj. Članstvo Slavjanskega društva v Trstu ob pomladi narodov

Eda Belingar: Od Banke Italije do Upravne enote. Palača Gregorčičev drevored 3 v Postojni

Mirjana Kontestabile, Jurka Lepičnik Vodopivec: O uporabi učil pri poučevanju bodočih učiteljev na Učiteljišču Portorož–Koper (1947–1968)

Jelka Piškurić: »Kot primestni se čutimo večkrat zapostavljene«: urbanistični in infrastrukturni razvoj Iga, 1961–1989

Matija Zorn, Blaž Komac: »Soča najlepša reka v Evropi« – med hidroenergijo in naravovarstvom

Ruska kapela ob cesti na Vršič. FOTO: Ivo Žajdela

Položaj celjskih grofov in srednjeveškega plemstva

V 1. številki revije Kronika (2023) je objavljenih dvanajst prispevkov.

Jaka Banfi piše o položaju celjskih grofov in srednjeveškem plemstvu sploh. Celjski grofje (1341–1456), potomci svobodnih gospodov Žovneških (ok. 1125–1341), sodijo med najbolj eminentne in poznane poznosrednjeveške rodbine z območja današnje Slovenije. V prvi polovici 15. stoletja so bili grofje in kasneje knezi cesarstva ter ogrski baroni. Ti nazivi niso bili zgolj titulami (naslovni), ampak so iz njih Celjskim pripadale določene pravice, ki so opredeljevale njihov plemiški položaj.

Trg Vače do srede 19. stoletja

Boris Golec je raziskal trg Vače do srede 19. stoletja. Obravnava razvoj Vač, enega najmanjših slovenskih trgov, od njegovih začetkov do srede 19. stoletja. Kraj se kot trg prvič omenja razmeroma pozno (1429), njegova glavna posebnost pa je ta, da se za razliko od večine slovenskih trgov ni razvil kot suburbialna naselbina pod gradom, sedežem zemljiškega gospostva, ampak nekoliko stran, okoli vikariatne, poznejše župnijske cerkve. Med štirimi trgi na Gorenjskem so bile Vače edini »klasični« trg, kar pomeni, da je nastal v srednjem veku ter imel standardne gospodarske funkcije trških naselij in polno upravno-sodno avtonomijo. Zaradi specifične strukture ohranjenih virov je veliko bolj znana normativna plat notranje ureditve trga kakor funkcioniranje trške samouprave in nižjega sodstva v praksi. V gospodarskem pogledu je bil kraj tipičen mali trg z utečenimi sejmi in obrtniki, ki so z osnovnimi obrtnimi storitvami zadovoljevali potrebe lokalnega prebivalstva.

Gradbeni projekti nemškega okupatorja v Kamniku 

Damjan Hančič je šel po sledi gradbenih projektov nemškega okupatorja v Kamniku. V času druge svetovne vojne je območje Kamnika zasedel nemški okupator in ga skušal z različnimi ukrepi integrirati v rajh ter mu dati čim bolj nemški pečat. V ta kontekst so poleg ponemčevanja prebivalstva sodile številne investicije na področju prometne, upravne in stanovanjske infrastrukture, s katero je okupator v priključeno pokrajino vnesel svojo značilno arhitekturo. Večina investicij nemškega okupatorja v Kamniku je bila izvedena med poletjem 1941 in jesenjo 1943. Avtor je z zgodovinskega stališča z ohranjenimi dokumenti oziroma arhivskimi viri, načrti in fotografijami predstavil najpomembnejše zgradbe ter druge infrastrukturne investicije, ki so nastale v Kamniku v času nemške okupacije, njihovo »predzgodovino« ter namembnost v času vojne in po njej.

Vače, pogled s Slivne. FOTO: Ivo Žajdela

Začetki rodbine Lamberg na Kranjskem

Avtorji in naslovi drugih prispevkov:

Luka Dremelj: Začetki rodbine Lamberg na Kranjskem (s poudarkom na liniji s Kamna in Gutenberga)

Renata Komič Marn: Portretna galerija Attemsov iz dvorca Dornava in drugi portreti Jožefa Digla: prispevek k opusu in biografiji baročnega slikarja

Katarina Keber: Zgodnje cepljenje proti črnim kozam: variolizacija v 18. stoletju in nekateri primeri v slovenskem prostoru

Neva Makuc: Učenjak Michele grof della Torre Valsassina (1757–1844) in njegova zapuščina

Valentina Bevc Varl: Življenjska pot slikarja Eduarda Linda (1827–1904)

Goranka Kreačič: Družina Fux iz Metlike. Primeri čezmejnih stikov v Obkolpju, ženitvenih strategij in socialne mobilnosti konec 18. in v 19. stoletju

Mojca Šorn: Socialno skrbstvo v Ljubljani med prvo svetovno vojno in v desetletju po njej

Ivan Smiljanić: Spominsko obeležje zasedenemu ozemlju pred rektoratom Univerze v Ljubljani

Žiga Jevšnik: Zgodovina raziskovanja mlajše železne dobe na Celjskem