Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Razstava o življenju in ustvarjanju Cvijete Pahljina

Za vas pišejo:
M. N., M. M.
Objava: 24. 01. 2023 / 08:13
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 24.01.2023 / 10:42
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Razstava o življenju in ustvarjanju Cvijete Pahljina

Razstava o življenju in ustvarjanju Cvijete Pahljina
Razstava o Cvijeti Pahljina v Osrednji knjižnici Celje. FOTO: Arhiv Društva Logos
V Osrednji knjižnici Celje so odprli razstavo o psihiatrinji in logoterapevtki dr. Cvijeti Pahljina z naslovom Rab, 21. 1. 1943 – Loče, 29. 12. 2021. Minulo soboto bi namreč praznovala 80. rojstni dan.

Obiskovalce razstave je pozdravila direktorica Osrednje knjižnice Celje Polonce Bajc Napret, ki je izrazila veselje nad razstavo, saj so v preteklosti že imeli v knjižnici cikel predavanj o logoterapiji, ta razstava pa zaokrožuje zgodovino in predstavitev začetnice logoterapije v Sloveniji, ustanoviteljice telefonov v stiski in začetnice duhovnih taborov v Žički kartuziji. Avtor razstave je profesor slovenščine in logoterapevt Mirko Nidorfer.

Cvijeta Pahljina (1943-2021). FOTO: Arhiv Društva Logos

V vsakem človeku je pustila sled

Predsednik Društva Logos, logoterapevt mag. Martin Lisec, se je zahvalil Osrednji knjižnici Celje in Mirku Nidorferju za pripravo razstave. V svojem govoru je med drugim poudaril: »Cvijeta se je dotaknila vsakega izmed nas na svoj način. Eni smo jo srečali prek študija logoterapije, drugi ste z njo sodelovali kot prostovoljci na zaupnih telefonih, nekateri ste se srečali z njo, ko je delala v bolnici v Vojniku ali v njeni zasebni terapevtski praksi v Celju. V vseh nas je pustila neko sled, nekaj, kar nas je danes pripeljalo sem na ta dogodek, nekaj, zaradi česar danes čutimo, da smo velika družina, ki črpamo moč za življenje tudi iz zgleda njenega življenja.«

FOTO: Arhiv Društva Logos

Avtor razstave Mirko Nidorfer je v svoji predstavitvi razstave povedal: »Ko sem se lani (2022) odločil, da si bom tri leta pred penzionom vzel čas za odklop od službe (ne pa dela), je to bil moj prvi projekt, za katerega sem se odločil, da ga bom izvedel: prikaz življenja in dela Cvijete iz njene materialne dediščine/zapuščine v stanovanju Loče. Ko sem dobil zeleno luč od družine Pahljina in potrditev projekta od Osrednje knjižnica Celje, sem seveda to odložil, kar za nekaj, časa, ker sem bil okupiran z vsem drugim bibliotekarskim delom.

FOTO: Arhiv Društva Logos

Njena bogata zasebna knjižnica

Ker sem po svoji profesiji bibliotekar, me je seveda pritegnila Cvijetina zasebna knjižnica, ki je bogata od duhovne, medicinske, psihiatrične, logoterapevtske, kulturološke literature, do beletristike in knjig za osebno rast, in pokojnega Božidarja hrvatistike, vsega približno dva do tri tisoč izvodov, kjer niso všteti vsi drugi dokumenti, osebni in strokovni arhiv. Vsaka zasebna knjižnica kaže osebno dihanje človeka, lastnika knjižnice, njegovo življenjsko smer in smisel v njegovem življenju. Iz osebne knjižnice lahko bibliotekarji razbiramo bibli-sociološko-antroploško anatomijo duše človeka, ki je svoje življenje gradil na obilju zapisanih misli-besed avtorjev, ki jih je skladiščil v svojem knjižničnem trezorju/kašči.

FOTO: Arhiv Društva Logos

Objela sva se kot stara prijatelja

In tako sem iz te množice začel razbirati cvetober zgodbe o Cvijeti, ki sem ga sestavil v 18 mozaikov, lahko tudi rečem nedokončanih puzzlov. Pravzaprav sem moral najprej skozi to zgodba sam sebi odgovoriti, kdo je Cvijeta, kdo je ta ženska obilnih darov. Ko sva se spoznala pred več kot 26-imi leti, sva se objela kot stara prijatelja (jaz 17 let mlajši od Cvijete). Nisem vedel, da je zdravnica, psihiatrinja, psihoterapevtka; bila je prostovoljka kot mi vsi drugi, samo da je bila predsednica vseh telefonov. Drugo srečanje je bilo v Žički kartuziji, ko mi je vlila ljubezen in spoštovanje do te tisočletne kartuzijanske duhovnosti in njenega pomena za današnjega človeka, ki je v stiski. In še tretje srečanje je bilo logoterapija, ki mi jo je ponujala že leta 2010, pa sem se branil vse do leta 2017, ko je uporabila za naju z ženo metodo nasprotne namere in sva pristala v logoterapiji.

FOTO: Arhiv Društva Logos

Ljubezen do Slovenije in Hrvaške

Tako sem to zgodbo o Cvijeti zgradil na teh treh temeljih: pomoč na telefonih v stiski, duhovni tabori v Žički kartuziji (letos že 25 let) in logoterapija. In vse to se je v njenem življenju prepletalo kot vezilo zlate nitke, prepletali sta se tudi ljubezen do dveh sosednjih narodov: Hrvaške in Slovenije, kjer je gradila most med tema dvema narodoma in je bila duhovna ambasadorka teh dveh narodov. In letos so barikade padle in se lahko oboji objamemo kot zopet Evropejci, saj smo vsi bili že tudi prej Evropejci pred EU.

FOTO: Arhiv Društva Logos

Žena globoke vere

Tako je povsem vseeno, pri katerem od teh mozaikov se boste ustavili. Vsak nosi v sebi bogato zgodbo Cvijete, ki je najprej žena globoke vere. Brez sodelovanja tretje dimenzije, kot ji pravimo po Franklu v logoterapiji, duhovnosti in vere – zaupanja in ljubezni do/v človeka in Gospoda, tega samo z enodimenzionalno humanistično/znanstveno kategorijo ne bi zmogla.

Čeprav Cvijeta svoje kašče življenja (kot pravi Lukasova) ni zaključila, vendar je pustila bogato sled duhovne in strokovne dediščine, ki jo nadaljujemo vsi njeni učenci, strokovnjaki, prostovoljci, klienti, tako v Sloveniji in na Hrvaškem. To lahko vidite v zadnjem mozaiku. Zaman boste iskali vitrino/mozaik o njeni smrti. Cvijeta je za njenega pokojnega dragega moža Božidarja rekla: Ljubezen je močnejša od smrti in to mi sedaj za njo ponavljamo. Živi z nami, v nas in v Gospodu.«

Avtor razstave Mirko Nidorfer in predsednik Društva Logos Martin Lisec. FOTO: Arhiv Društva Logos

Ob odprtju razstave je spregovoril tudi sin Josip o svoji mami in postregel z nekaj družinskimi anekdotami iz družine Pahljina. Ker je žal predavatelj dr. Jože Ramovš zbolel, sta v Levstikovi dvorani spregovorila Mirko Nidorfer o vlogi logopedagogike danes, temi, iz katere je dr. Cvijeta Pahljina doktorirala v Zagrebu in pomenu branja v dvoje v partnerski terapiji. Martin Lisec pa je poudaril pomen številnih prevodov Frankla in Lukasove v slovenščini, saj imamo prevedenih največ njunih del med drugimi narodi.

FOTO: Arhiv Društva Logos

Ob prezentaciji številnih fotografij iz življenja in dela dr. Cvijete Pahljina smo druženje zaključili s klepetom in spominjanji ob pogostitvi.

Nalaganje
Nazaj na vrh