Nekateri nedonošenčki so veliki komaj več kot dlan odraslega človeka. Fotografija je ilustrativna.
Foto: Oton Naglost

V Državnem zboru so 17. novembra ob svetovnem dnevu nedonošenčkov odprli razstavo Otroci pred svojim časom, ki sta jo pripravili društvi za pomoč prezgodaj rojenim otrokom iz Ljubljane in Maribora. Letno se prezgodaj, to je pred 37. tednom nosečnosti, rodi okrog 15 milijonov otrok po svetu, med njimi pa jih več kot milijon ne preživi. Prezgodaj rojeni otroci potrebujejo posebno nego, saj njihovo telo še ni popolnoma razvito, da bi lahko takoj normalno zaživeli. Pri tem so zelo pomembni zdravstveni delavci in društva, ki pomagajo dojenčkom in njihovim staršem, saj je prezgodnji porod šok tudi zanje.

Predsednik Državnega zbora in častni pokrovitelj razstave, dr. Milan Brglez, je v nagovoru dejal: »V Sloveniji ostaja zdravstvena oskrba za novorojenčke in tudi nedonošenčke kljub gospodarski in finančni krizi na relativno visoki ravni. Tako je ne zgolj zaradi visoke strokovne usposobljenosti, temveč tudi zahvaljujoč izjemni predanosti osebja, ki skrbi za te male junake, ki se kljub svoji majhnosti iz dneva v dan trdoživo borijo za življenje.«

V Sloveniji 1.400 nedonošenčkov na leto

Predsednica Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom Ljubljana, Lilijana Kornhauser Cerar, je k statistiki dodala, da se je v Sloveniji število nedonošenčkov v zadnjih letih zmanjšalo, prezgodnji porod se zgodi le pri okrog sedmih odstotkih nosečnic, a številčno je to še vedno veliko otrok – 1.400 nedonošenčkov na leto. Skupno se v Evropi predčasno rodi okoli 500.000 dojenčkov. To je največja skupina otrok, ki potrebuje posebno oskrbo. »Mnogi, ki so rojeni le nekaj tednov prezgodaj, potrebujejo po rojstvu predvsem dodatno toploto in potrpežljivost pri hranjenju. Med nedonošenčki pa so tudi otroci, majhni komaj za dlan, ki ob rojstvu tehtajo manj kot kilogram – v Sloveniji je vsako leto skoraj sto takih. Vsak od njih je svoja zgodba, vsak bije skupaj s starši in medicinskim osebjem boj za preživetje, za zdravo, ustvarjalno in zadovoljno življenje.«

Razlog za prezgodnji porod velikokrat ni znan, zato ga je nemogoče odpraviti. Prezgodnji porod pa lahko sproži tudi zdravniško osebje, če meni, da bi bilo v poznejših tednih nosečnosti ogroženo materino zdravje, je ob odprtju razstave razložila Lilijana Kornhauser Cerar. To se velikokrat zgodi, ko zanosijo ženske, ki so bile zdravljene zaradi neplodnosti ali pa imajo kakšno kronično bolezen.

Nedonošenčki v bolnišnici tudi več mesecev

Predsednica Društva za prezgodaj rojene otroke Maribor, Dušanka Meglič, je pojasnila, da lahko nedonošenčki ostanejo na oddelku tudi dva do tri mesece po rojstvu oziroma, dokler ne dosežejo približno dveh kilogramov telesne teže. »Kljub številnim težavam, s katerimi se nedonošenček in mi skupaj z njim spopadamo od njegovega prezgodnjega rojstva naprej, je to delo zaradi dobrih rezultatov, ki jih dosegamo, zelo pozitivno,« je dodala. Prezgodaj rojeni otroci imajo povečano tveganje za slabši razvoj osrednjega živčevja, dihal, srčno-žilnega in prebavnega sistema.

Na razstavi, ki bo odprta do petka, je mogoče videti otroke, ki so preživeli in zdaj normalo živijo. Ena takšnih je Janina, zdaj že dekle, ob rojstvu pa je bila velika kot dlan. Ob njej se je rodil brat dvojček Domen. Oba sta zdaj odličnjaka in mednarodna maturanta.

Obiskovalci se morajo pred ogledom razstave prijaviti v recepciji. Januarja si je bilo mogoče razstavo ogledati v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.

Na dan nedonošenčkov je izšla tudi druga, prenovljena izdaja priročnika Vaš nedonošenček – priročnik za starše in zdravstvene delavce, ki ga je pripravilo Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom Ljubljana.