Križevniška ulica v Ljubljani se je 30. avgusta z ulično predstavo z naslovom Judovsko življenje v Ljubljani spomnila preganjanja ljubljanskih Judov med drugo svetovno vojno.  Mini Teater je ulično predstavo pripravil po ideji in scenariju Roberta Waltla po besedilu Vinka Möderndorferja. Potekala je v slovenščini, hebrejščini in jidišu s simultanim prevajanjem, takt pa ji je dajala judovska glasba, ki jo je v živo izvajal Kletzmer trio. Sodelovali so tudi igralci Yiddishpiel teatra iz Izraela.

Prisrčen prizor judovske poroke na začetku predstave. FOTO: S. P.

Zgodovino Judov v Sloveniji raziskujejo Judovski kulturni center, Sinagoga Maribor in Mestni muzej Ljubljana. V Ljubljani je pred drugo svetovno vojno živelo kar nekaj judovskih družin – nekaj od teh tudi na Križevniški ulici, kamor so avtorji umestili predstavo. Relativno majhna skupnost 200 ljudi je pred vojno živela mirno. Med njimi so bili zdravniki, študentje, trgovci, čevljarji, bančniki, gradbeniki, advokati ... Bili so dobro integrirani v skupnost, a so hkrati ohranjali in gojili svoje običaje in navade.

Uprizoritve na Križevniški ulici se je udeležilo okrog dvesto ljudi. Spremljali so ganljive zgodbe slovenskih Judov, ki so jih Nemci deportirali v koncentracijska taborišča, od koder se jih večina ni vrnila.

V predstavi je očitno, da so Jude Nemcem izdajali domačini, sosedi. Kot primer teh zlobnih sosedov smo videli besen izbruh stare sosede z razpelom v rokah, ki se je z okna drla: »Heil Hitler! Heil Leon Rupnik!« Da bo svet boljši brez Judov, saj so oni umorili »našega gospoda« (mišljeno Kristusa), da to niso ljudje, ampak podgane … S tovrstno stereotipizacijo vloge kristjanov v tistem času so se ustvarjalci ujeli v isto zanko, ki je vodila v pogrom nad Judi. Kot so antisemiti razglašali Jude za manjvredne, so ustvarjalci predstave kristjane razglasili za izdajalce.

Izdajalska soseda z razpelom med igro. FOTO: M. P. 

Dejanja kristjanov, ki so povzročila trpljenje in smrt Judov na Slovenskem, je vsekakor potrebno obsoditi. Pri tem pa se je dobro izogibati pavšalnim obsodbam in manipulacijam, tudi če upoštevamo umetniško svobodo.