Na Japonsko je prišel kot jezuitski misijonar, saj je država po drugi svetovni vojni potrebovala prostovoljce, so ob tej priložnosti spomnili na slovenskem veleposlaništvu v Tokiu in poudarili, da je bil pomemben član slovenske skupnosti v deželi vzhajajočega sonca, ki je vidno prispeval k trdnim odnosom in prijateljstvu med državama.

Recital njegove poezije. FOTO: Slovensko veleposlaništvo v Tokiu

Rad se je srečeval s Slovenci 

V večnost je odšel letos julija, ko praznujemo 30. obletnico diplomatskih odnosov med Slovenijo in Japonsko. »Oče Kos se je rad udeleževal srečanj Slovencev, ki sta jih organizirala veleposlaništvo in Skupina slovensko-japonskega prijateljstva. Na proslavah veleposlaništva ob slovenskem kulturnem prazniku je bila vedno prisotna tudi njegova poezija. V 96. letu starosti je na prošnjo veleposlaništva napisal ganljivo pesem ob 30. obletnici državnosti Republike Slovenije z naslovom Moj potni list.«

P. Vladimir Kos je bil profesor na univerzi Sophia v Tokiu, kjer je najprej poučeval angleščino in nemščino, nato pa še filozofijo in latinščino.

Topel in sočuten človek

Sodelujoče je nagovorila tudi predsednica Slovensko-japonskega društva prijateljstva, mag. Jelisava Dobovšek Sethna, ki se patra Kosa spominja kot toplega in sočutnega človeka, ki je vedno znal najti pravo besedo. Na dogodku je življenje patra Kosa predstavil tudi pater Robert Chiesa, ki je z njim delal več desetletij.

Največji pesnik izseljenstva

Za literarni opus, prispevek k slovenski kulturi in jeziku v svetu ter njegova človekoljubna dejanja je leta 2004 prejel zlati red za zasluge, deset let pozneje pa nagrado Prešernovega sklada za dve pesniški zbirki z naslovom Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo se tresoči tokijski harfi. V utemeljitvi nagrade so ga opisali kot »največjega pesnika izseljenstva«.