Foto: Tatjana Splichal

Če se že med letom ne zahvalimo Bogu za bližnje, družino in prijatelje, za svoje zdravje, uspeh, materialne in duhovne dobrine ali samo za nasmeh, ki polepša dan, je zahvalna nedelja pravi čas, da to storimo. Že danes pomislite, komu se boste to nedeljo zahvalili in za katere prejete darove ste hvaležni. Ni samoumevno, da prejemamo, tega se moramo zavedati. Prav gotovo boste vsakemu, ki se mu boste zahvalili polepšali dan in ga morda celo spodbudili, da bo sam delil hvaležnost.

Hvaležnost so že izrazili tudi nekateri sodelavci Družine.

Ad maiorem Dei Gloriam!*

Zahvaljujem se za dobro in plemenito ženo, štiri otroke, dom, toplo posteljo in hrano, pa tudi za preizkušnje, ki mi jih dobri Bog pošilja kot vajo v življenjskih preizkušnjah, da se še bolj zatekam k Njemu po pomoč in tolažbo, pa tudi vsem, ki me imajo resnično radi, čutijo z menoj in se veselijo Božjih darov. Sam še posebej možnosti, da kot časnikar naredim bližnjim, posebej v velikih stiskah, z zapisano besedo kaj dobrega, lepega, spodbudnega in plemenitega. Ad maiorem Dei Gloriam! To nedeljo se bom zahvaljeval Bogu in ljudem priporočal Družino pri mašah v Moravčah. Prav je, da nanjo verni ljudje gledajo kot človeški pa tudi Božji dar, saj nam Bog pri pisanju odpira razum in srce za druge. Verni ljudje pa naj jo hvaležno sprejmejo kot sredstvo duhovne pomoči, bližine družinam in spodbudo za lastno oznanjevanje, najprej pa širjenje resnice v slovenskem prostoru. Božje in človeške!

Jože

Drže hvaležnosti se učim, kajti hvaležni ljudje so po navadi srečni ljudje. Ko postajam tečna in prestrašena, takrat po navadi spoznam, da sem pozabila biti hvaležna, da sem pozabila gledati, kaj vse mi je podarjeno, za kaj vse sem lahko hvaležna. Hvaležna sem za  večinoma majhne, vsakdanje stvari, ki sestavljajo velik mozaik moje sreče: objem našega najmlajšega, Gregorja, in njegov glasen poljbček na lice, komentar mojega moža, ki mi zvabi glasen nasmeh, navihane oči našega prvorojenca Davida, pitje črnega čaja čisto počasi, preprosta in dobra večerja doma, pobiranje jajčk pri naših kokoškah, sprehod v naravi ... Globoka hvaležnost za vse pa se porodi zvečer, ko se uležem in rečem: bilo je gosto, danes, a hvala ti za vse. In globoko hvaležna sem, ko vidim, kako Gospod vodi moje življenje, kako ima vse, tudi težke stvari, v njem smisel. Hvaležna sem za čudež lastne družine in doma, ki sem ga po globokem hrepenenju doživela pozno, šele pri 35 letih. Hvaležna sem za moje ustvarjalno delo in za vse ljudi, ki delajo z navdušenjem, poštenostjo, predanostjo, ljubeznijo.  

Melita

Hvaležna za ljubečo družino, tudi za vse umazane nogavice :); za čudovite prijatelje, ki mi ob vsakem druženju ustvarijo občutek domačnosti; hvaležna za garažo, polno (blatnih) koles, hvaležna za domači kraj z neštetimi kotički za sprostitev v naravi, na kolesu in peš. Hvaležna, da me ima Jezus rad.

M.

Zahvaljujem se za prostor in ljudi, s katerimi lahko živim, delim veselje, upanje in druge darove. Hvaležna sem, da živim, sem zdrava in da lahko delam.

K.

Hvaležna sem za življenje, za to, da preprosto sem  - obkrožena z dobrimi ljudmi, s katerimi se skupaj trudimo postajati še boljši, živeti še polnejše ... z drobnimi koraki. Posebno v dvojini - z možem. Tudi zaradi "midva" mi je slovenščina zelo ljuba. :) Hvaležna sem za dom(ovino), da lahko delam, da skupaj praznujemo in verujemo.  Vse to je en velik božji dar. Zame še posebej dar vere. Zanj sem hvaležna, saj mi ovire spreminja v izzive, bojazni v gotovost, predvsem pa vse presvetljuje z veseljem.

Ana


* Vse v večjo Božjo slavo