Zapri
Iskanje

Red za zasluge za kolumnista Slovenskega časa

Bogomir Štefanič ml.
Za vas piše:
Bogomir Štefanič ml.
Objava: 01. 04. 2022 / 15:06
Oznake: Knjiga, Predsednik
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 01.04.2022 / 15:24
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Red za zasluge za kolumnista Slovenskega časa

Red za zasluge za kolumnista Slovenskega časa
Keith Miles leta 2017 ob izdaji knjižne publikacije izbora kolumn za Slovenski čas. FOTO: Tatjana Splichal
30. marca je bil v Uradnem listu objavljen ukaz predsednika republike Boruta Pahorja o podelitvi reda za zasluge Keithu Milesu, in sicer za njegov »osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije in zasluge pri vzpostavljanju, razvijanju in krepitvi odnosov med Republiko Slovenijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske«.

Informacija je dodatno javno veljavo dobila dan pozneje na praznovanju tradicionalnega dneva slovensko-britanskega prijateljstva, ki so ga v Gornjem Suhorju pri Vinici gostili vedno gostoljubni Belokranjci. Keith Miles bi moral biti eden izmed govornikov na srečanju, vendar mu je izolacija zaradi covida-19 preprečila prihod v Slovenijo. Obhajanje dneva slovensko-britanskega prijateljstva se je sicer začelo že s slovesnim kosilom v prostorih predsednikovega urada, na katerega je Borut Pahor kot posebnega gosta ob britanski veleposlanici v Sloveniji Tiffany Sadler povabil Keitha Milesa, a kot že zapisano, se dogodka ni mogel udeležiti. Visoko slovensko državniško odlikovanje bo predvidoma prevzel na posebni slovesnosti, načrtovani za mesec maj.

Na dnu članka je v priponki govor Keitha Milesa, ki so ga v njegovi odsotnosti prebrali na slovesnosti ob četrtem dnevu britansko-slovenskega prijateljstva.

Kolumnist Slovenskega časa

Keith Miles bralcem Družine seveda ni neznano ime, saj od leta 2011, torej kmalu potem ko smo maja 2010 »na noge« postavili mesečno prilogo Slovenski čas, sodeluje kot njen redni kolumnist. Rdeča nit njegovih prispevkov je krščanski pogled na številne pojme in pojave, s katerimi se srečujemo v sodobni družbi: od demokracije do svobode, od politične korektnosti do vladavine prava, od vloge države v gospodarstvu do inflacije ...

Izbor kolumn za Slovenski čas je leta 2017 pri založbi Družina v dvojezični obliki izšel tudi v knjižni publikaciji, njena predstavitev pa je bila resnično odmeven dogodek, ko je pogovoru z njim (govoril je v slovenščini!) prisluhnilo številno in zelo pestro občinstvo iz diplomatskih, političnih, bančnih, podjetniških, akademskim, publicističnih in še kakšnih krogov.

Keith Miles in urednik Slovenskega časa Bogomir Štefanič. FOTO: Tatjana Splichal

Že tista prireditev je pokazala, kakšen ugled v slovenski družbi uživa Keith Miles. Od kod torej ta ugled in splošno priznanje, ki ga zdaj še dodatno potrjuje visoko državno odlikovanje? Kaj je torej britanskega finančnega svetovalca, ki je nedavno praznoval 80. rojstni dan, tako tesno povezalo z našimi kraji, da ima med drugim tudi slovensko državljanstvo?

Odgovor je na prvi pogled preprost, a hkrati zelo poveden: Keith Miles je poročen s Slovenko in prav njegova žena, gospa Slava, je tista vez, ki mu je približala Slovenijo – pa ne le površno, temveč tako, da se je dejansko začutil kot njen aktivni del in ne le obstranski opazovalec. Prav Keith Miles je bil tisti, ki je ob slovenski osamosvojitvi leta 1991 postal prvi uradni predstavnik Republike Slovenije v Združenem kraljestvu.

Naslovnica knjižne publikacije. FOTO: Tatjana Splichal

»Izposojen« zapis osamosvojitvene zgodbe

Zgodbo o tem so v lanskem jubilejnem letu slovenske državnosti objavili na portalu slovenci.si, ki ga pripravlja Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. In kaj pravi ta zgodba?

»Keith in Slava Miles sta ob novem letu 1991 dopustovala v Kranjski gori, ko je pozvonil telefon. Gospoda Milesa so povabili na sestanek z Lojzetom Peterletom, predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Peterle mu je v pogovoru pojasnil, da se po referendumu 1990 Slovenija pripravlja na osamosvojitev in ga prosil, da zastopa Slovenijo v Združenem kraljestvu Velike Britanije.

Dotlej se Miles ni ukvarjal s politiko, bil je finančni direktor verige trgovin z modnimi oblačili in član prestižnega britanskega inštituta za ekonomske zadeve. Njegova široko razvejana mreža znancev, tudi med visokimi predstavniki lokalnih in državnih oblasti, ter njegova velika sposobnost prepričevanja sta Sloveniji v mesecih njenega osamosvajanja in uveljavljanja še kako koristili. Kot mož Slovenke in dolgoletni prijatelj slovenskega naroda je v tem času deloval kot ekonomski svetovalec slovenske vlade, nato pa aktivno participiral pri slovenski osamosvojitvi, v katero je verjel z vsem srcem, ter bil uradni zastopnik Republike Slovenije v Veliki Britaniji do njenega uradnega priznanja leta 1992.

 Prva naloga je bila prepričati britansko zunanje ministrstvo, da ga resno sprejmejo kot »častnega generalnega sekretarja slovenskega Urada za informiranje v Londonu«, saj si ni mogel nadeti imena »veleposlaništvo«. Miles ni poznal nikogar na zunanjem ministrstvu, je pa dobro poznal namestnika osebnega tajnika kraljice Elizabete, ki mu je pomagal vzpostaviti stik z ministrstvom. Matej Hočevar, takratni direktor Gorenja v Združenem kraljestvu, je novo oblikovanemu uradu pomagal tako, da jim je dal na razpolago pisarno v središču Londona.

Ko je Slovenija 25. junija 1991 razglasila svojo samostojnost, je Miles skupaj z majhno skupino sodelavcev stopil v akcijo in o dogajanju obveščal Veliko Britanijo in svet. Bil je v tesnem stiku s slovensko vlado in z ljudmi za obveščanje medijev, ki so stalno skrbeli za dotok informacij po faksu. Miles in njegovi pomočniki so nato informacije predajali dopisnikom svetovnih medijev, med katerimi so imeli mnogi sedež za pokrivanje Evrope prav v Londonu. Novice iz Slovenije so običajno prihajale okoli dvanajst ur pred sporočili iz Beograda, zaradi česar je lahko slovenski pogled na dogodke v mednarodni javnosti prevladal.

Miles je predsedniku Peterletu uredil vabilo na nacionalni zajtrk z molitvijo v spodnjem domu parlamenta, da bi lahko vzpostavil stike z britanskimi politiki. S protokolom britanskega letališča Gatwick se je dogovoril, da je Peterleta pri izstopu iz letala čakala rdeča preproga, nato pa ga je avto odpeljal v salon za VIP goste, kar je prispevalo tudi k večjemu ugledu gosta. Velja namreč izpostaviti, da se je vse to zgodilo v času, ko Britanija še ni priznava Slovenije kot samostojne države.

Dogodki so se hitro odvijali in Miles, uveljavljen finančni direktor, ki je bil na čelu slovenskega prizadevanja za priznanje Slovenije v Veliki Britaniji, se je v tem času pojavljal v mnogih programih na britanski televiziji in celo nagovarjal množice s podnožja spomenika na Trafalgar Squaru v Londonu. Časopis Daily Telegraph ga je opisal kot 'priljudnega in podjetnega', Financial Times pa je opazil, da je bil Keith Miles 'katapulitran v središče pozornosti« in komentiral, da 'zmaguje na vseh frontah'.

15. jauarja 1992 je britanska vlada je priznala Slovenijo kot samostojno suvereno državo in vzpostavila diplomatske odnose. Prišel je čas, ko je Miles lahko predal vajeti prvemu veleposlaniku Republike Slovenije v Veliki Britaniji Matjažu Šinkovcu.«

Spravno poslanstvo

Takšno je bilo torej dogajanje pred 30 leti. A na tem mestu velja opozoriti na še eno poslanstvo, ki ga zavzeto in z njemu lastno prijaznostjo uresničuje Keith Miles: vzpostavljanje slovensko-britanske sprave zaradi dogodkov ob koncu druge svetovne vojne, ko so britanske zasedbene sile po dogovoru z jugoslovansko komunistično oblastjo večinoma v smrt izročile pripadnike Slovenske narodne vojske in tudi številne civiliste.

Prav to je bila tematika, o(b) kateri je Keith Miles prvič spregovoril za Družino. 29. oktobra 2010 je bila namreč v katoliški cerkvi Marijinega Marijinega brezmadežnega Srca v Great Missendenu zadostilna maša ob spominu na domobrance, ki so jih britanske zasedbene oblasti leta 1945 z zvijačo izročile v roke jugoslovanskim revolucionarjem in tako tlakovale pot v njihovo kruto smrt.

O ozadju te maše za popravo krivic smo se le nekaj dni pozneje za Družino pogovarjali z njenim pobudnikom – torej Keithom Milesom. Prav ob robu tega pogovora je bila sprožena tudi pobuda za kolumnistično pisanje za Slovenski čas, ne nazadnje pa tudi prijateljstvo, ki pisca teh vrstic odtlej povezuje z vélikim prijateljem demokratične Slovenije.

Gospod Miles, čestitke za odlikovanje! Resnično gre v prave roke!

V priponki objavljamo govor Keitha Milesa, ki je bil v njegovi odsotnosti prebran na belokranjski slovesnosti ob četrtem dnevu britansko-slovenskega prijateljstva.

Govor Keitha Milesa.pdf

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh