Redovnice jubilantke 2026

Med letošnjimi redovnicami jubilantkami se skriva ogromna bera darov, ki so jih razdajale sosestram in skupnostim, kjer so delovale. Podarile so veliko vidnih, še več skritih darov, tudi takih, ki so ostali samo v srcih jubilantk. Številne jubilantke danes darujejo trpljenje, onemoglost, priklenjenost na bolniško posteljo … V duhu življenjskega vodila ene izmed najstarejših, s. Mary: »Z Bogom in za Boga zmoremo veliko!« S. MARY (ANGELA) VODNIK, SSK 70 let roj. leta 1934 žup. Poljane nad Škofjo Loko Rodila se je leta 1934 in odraščala v šestčlanski družini na Gabrški Gori v župniji Poljane nad Škofjo Loko. Že od otroških let si je želela postati redovnica. Z osemnajstimi leti je vstopila k sestram sv. Križa v Đakovem na Hrvaškem. Po prvih zaobljubah je kot medicinska sestra delala v vojaški bolnišnici v Beogradu, nato pa v bolnišnici v Sremski Mitrovici. Po 20 letih redovnega delovanja v takratni Jugoslaviji se je vrnila v Slovenijo. 12 let je delovala v Domu upokojencev na Poljanah v Ljubljani. Po upokojitvi je nadaljevala služenje bolnim in onemoglim duhovnikom v Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani. V skupnosti na Mali Loki je nato pomagala pri hišnih opravilih in negi bolnih sosester. Življenjsko vodilo sestre Mary je: »Z Bogom in za Boga zmoremo veliko!« S. BEATA KORENJAK, HKL 65 let (15. marca) roj. leta 1934, žup. Dramlje Mengeš Rodila se je vernim staršem v župniji Dramlje. Njena teta s. Juveniana Zdolšek je bila usmiljenka v Beogradu. Tako je spomladi leta 1961 tudi Marija začela noviciat v Beogradu. Po vzgojni dobi se je usposobila za medicinsko sestro in začela svojo pot služenja bolnim in ubogim. Najprej je delala na travmatološki kliniki v Beo-gradu, nato pri ostarelih v domu v Voloskem pri Opatiji, potem pri prizadetih otrocih v Karitasinem domu v Oborovu na Hrvaškem. Leta 1992 je bila naprošena za vodstvo majhne skupnosti sester v Vrapču pri Zagrebu. Ko je bila skupnost tam ukinjena, je prišla na Mirenski Grad za strežbo bolnim in ostarelim sosestram, od tam zopet odšla v Volosko za hišno predstojnico, pa spet v Miren, dokler ni leta 2015 tudi sama potrebovala pomoč in jo je sprejel Dom sv. Katarine v Mengšu. Vse je delala v veri, da jo v trpečih čaka sam Jezus. S. TEREZIJA CESAR, HKL 65 let (1. maja) roj. leta 1942, Semič Mengeš Luč sveta je zagledala v dobri, verni družini. Komaj osemnajstletna je šla k usmiljenkam v Beograd. Po noviciatu je v Zemunu končala srednjo zdravstveno šolo in obenem delala na urološki kliniki državne bolnišnice v Beogradu. Nato se je razdajala ostarelim v Domu počitka v Mengšu, bila na voljo za razno pomoč v skupnosti sester v Voloskem, Mengšu in na Mirenskem Gradu. V Dom sv. Katarine je prišla leta 2019 in rada pomagala, kjer je le mogla. S. Terezijo je odlikovala gorečnost, dobrosrčnost, požrtvovalnost, zvestoba. Njeno življenje je zaznamovano s trpljenjem, ki ga vdano nosi. S. MARJETA PUST, HKL 65 let (19. julija) roj. leta 1937, žup. Mirna Peč Mengeš Družina Pust v Gornjem Globodolu je imela šest otrok. Starše so izgubili v drugi svetovni vojni. Ded in teta sta jih vzgojila v veri, poštenju, delavnosti. Dva sta se odločila za duhovni poklic. Noviciat in srednjo ter višjo zdravstveno šolo je s. Marjeta naredila v Beogradu, obenem je delala na nevrokirurški kliniki. Dobro leto je bila zaposlena v Dekliškem vzgajališču v Višnji Gori. Iz ideoloških razlogov se je prisotnost redovnih sester tam kmalu pokazala za nezaželeno, sprejeta pa je bila na onkološki kliniki v Ljubljani, kjer je ostala do upokojitve. Živela je v različnih skupnostih v Ljubljani. Na Miklošičevi je bila tudi hišna predstojnica. Vsa leta po upokojitvi je rada pomagala bolnikom in jim z veseljem prinašala sv. obhajilo ali jih vodila k maši. Ko je zbolela, jo je sprejel Dom sv. Katarine v Mengšu. S. VERA CRNČAN, HKL 65 let (1. novembra) roj. leta 1941, žup. Viljevo (đakovska škofija) Šentjakob Ko je imela 16 let, ji je umrla mama in je šla živet k teti v Beograd. Tam je spoznala usmiljenke, ki so v velikem številu delale na beograjskih klinikah. Po času vzgoje se je najprej v provincialni hiši uvajala v delo šivilje, nato pa se je usposobila za delo z bolniki in jim nato z ljubeznijo služila v Peći na Kosovu, v Domu ostarelih v Voloskem pri Opatiji, v Osijeku pri bolnih sestrah, v domu Karitas za prizadete otroke v Oborovu blizu Zagreba, nekaj let pa je preživela tudi v majhnih skupnostih. Povsod je bila skrbna v postrežbi bolnikom in v prizadevanju za duhovno življenje. Zdaj živi v Šentjakobu ob Savi. Hvaležna je za vse, kar jo je v življenju osrečevalo, bližnjemu pa prinašalo tolažbo in veselje. S. NADA ZAKRAJŠEK, HKL 65 let (1. novembra) roj. leta 1936, žup. Cerklje ob Krki Šentjakob Rodila se je dobrim krščanskim staršem, bila je prvorojenka izmed treh otrok. Med drugo svetovno vojno, ko je bila Zinka stara pet let, je bila družina nasilno odpeljana v nemško taborišče. Ko so se po štirih letih vrnili domov, jim je veliko pomagala teta iz Amerike, šolska sestra Petronila Kožar. Po njenem zgledu in spodbudnih pismih je Zinka, ki je bila že zaposlena, želela svoje življenje posvetiti Bogu. Pri preobleki je dobila ime sestra Nada in je po noviciatu v Beogradu naredila sred-njo zdravstveno šolo ter deset let delala na stomatološki kliniki. Rada je opravljala to delo, vendar je sprejela odločitev predstojnikov in šla v provincialno tajništvo. Tu so prišli še bolj do izraza njena zvestoba, delavnost in urejenost, pa tudi zavzetost za duhovno življenje in uslužnost do sosester. S. DARINA SLAVEC, ŠSFKK 65 let (28. novembra) roj. leta 1933, žup. Mačkolje pri Trstu Dom »Rosa Mistica« Krmin, Italija S. Darina Slavec se je rodila v Mačkoljah pri Trstu. Izučila se je za šiviljo in s 27 leti vstopila k šolskim sestram sv. Frančiška Kristusa Kralja v Trstu. Noviciat je opravila v Rimu. Po prvih redovnih zaobljubah se je vrnila v Trst, nato pa dve leti kot šivilja delovala v skupnosti v Kairu. V Trstu in Gorici je pomagala v sestrskem domu za starejše gospe in se izšolala za bolničarko. S tem znanjem je bila v pomoč tudi bolnim in ostarelim v okolici. Nekaj let je delovala v Žabnicah, nato pa dobri dve desetletji v Zavodu sv. družine v Gorici, kjer je lepo skrbela tudi za urejenost kapele. Od julija 2022 je zaradi oslabelosti v domu »Rosa Mistica« v Krminu, kjer živi apostolat molitve. S. ANDREA MELCHER, ŠSFKK 65 let (8. septembra) roj. leta 1940, žup. Šentjakob v Rožu Dom Marija Pliberk, Avstrija S. Andrea Melcher se je rodila v Lešah pri Šentjakobu v Rožu. Redovnice je spoznala v domači župniji. Po osnovni šoli se je izučila za šiviljo pri šolskih sestrah v Šentpetru in na obrtni šoli v Beljaku ter v sebi negovala željo po redovnem življenju. Redovno vzgojo pri šolskih sestrah je začela v Celovcu, 8. septembra 1961 pa v Rimu vstopila v noviciat. Po vrnitvi v Šentpeter je pomagala v kuhinji, nato pa opravila triletno bolničarsko šolo na Tirolskem in delala v domu starejših v Železni Kapli. Od leta 1969 do 2016 je bila v Šentrupertu pri Velikovcu, kjer je bila strokovna učiteljica na sestrski kmetijsko-gospodinjski šoli. V ljubeči skrbi do bolnikov je stregla bolnim duhovnikom, sestram in nekaterim ženam. Nekaj let je bila tudi odgovorna za tamkajšnjo redovno skupnost. Po ukinitvi skupnosti v Šentrupertu je bila premeščena v Pliberk. Zadnja leta je oskrbovanka v domu, ki ga je od sester prevzela koroška Karitas. S. JOŽICA BRULC, MFD 65 let roj. leta 1935, žup. Št. Peter - Otočec Ljubljana Sestra Jožica Brulc se je rodila 9. decembra 1935 v vasici Gorenje Kronovo pri Novem mestu. Bila je sedmi od devetih otrok. V Mariboru je končala srednjo medicinsko šolo. Zaposlila se je v Splošni bolnišnici Novo mesto. Po petih letih je dobila službo na onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer je ob delu naredila višjo medicinsko šolo. Tam je bila zaposlena vse do upokojitve. Življenje je posvetila Gospodu na praznik Brezmadežne, 8. decembra 1961, z zaobljubo treh evangeljskih svetov v svetnem inštitutu Mala Frančiškova družina (MFD). Vedno se je trudila služiti Bogu in bližnjim. Apostolat Male Frančiškove družine je tudi delo z dekleti, ki jih je s. Jožica imela rada. Na duhovnih vikendih jim je z ljubeznijo spregovorila o različnih temah. Živela je v župniji sv. Frančiška v Šiški, kjer je rada pomagala. Obiskovala je bolnike in jim stala ob strani v različnih potrebah. Zdaj že tri leta živi v Domu Janeza Krstnika v Trnovem v Ljubljani. S. ANA GJERGJI, HKL 60 let (31. maja) roj. leta 1948, žup. Stubla – Kosovo Beograd Rodila se je na Kosovu v župniji Stubla. Tam je spoznala sestre usmiljenke in zelo mlada želela vstopiti k njim. Po noviciatu je pomagala v kuhinji v več skupnostih v Beogradu in v Peći na Kosovu. Vedno je tudi rada pomagala ubogim. Nekaj let je bivala v Ljubljani, kjer je naredila katehetsko šolo. V Zlokućanih na Kosovu je nato učila verouk in skrbela za gospodinjstvo. Enako v Peći. Veliko se je žrtvovala v župniji Klina, kjer se je kot hišna predstojnica skupaj z bratrancem duhovnikom in z več tisoč katoličani pri oblasteh borila, da so jim končno odobrili zidavo cerkve. Iz Kline je odšla v Albanijo, v skupnost v Rrëshenu. Od tod jo je pot vodila nazaj na Kosovo, v Peć, kjer je poleg domačih del pomagala pri vzgoji aspirantk. Sedaj živi v Beogradu in kljub bolezni še rada pomaga pri delu. S. Ani ni bilo nikoli nič pretežko, da je le Bog bil ljubljen in ubogi postreženi. Vdano je prenašala bolezni in vedno rada molila. S. ERNESTA MEDJA, HKL 60 let (31. maja) roj. leta 1947, žup. Bohinjska Bistrica Breznica Zibelka ji je tekla na Gorenjskem. Imela je teto usmiljenko s. Gilberto, ki je delovala v Skopju v Makedoniji. Ko je tudi Marija začutila klic v Bogu posvečeno življenje, se je brez pomišljanja odzvala. Odšla je v Beograd in se tam skupaj z drugimi dekleti pripravljala na poslanstvo služabnic ubogih. Končala je srednjo in višjo zdravstveno šolo. Najprej je pomagala bolnikom v Beogradu na Dedinju v ambulanti ORL, nato na urološki kliniki in nekaj časa v Sloveniji kot negovalka v Zavodu za prizadeto mladino na Igu. Na Raki pri Krškem je bila v pomoč bolnim sestram, v Bohinjski Bistrici je obiskovala ostarele na domu, v Gornjem Logatcu pa v župnijskem Karitasinem domu skrbela za bolne in ostarele. Sedaj je na Breznici pri Žirovnici, kjer se je več let posvečala delu zakristantke in katehistinje, trenutno pa opravlja gospodinjska dela v skupnosti, ki sprejema sestre na oddih. Ostaja zvesta svojemu duhovnemu poslanstvu, ki je molitev in darovanje za vse potrebe Cerkve in sveta. S. ROZALIJA PODGRAJŠEK, HKL 60 let (31. maja) roj. leta 1939, žup. Sv. Kunigunda Mengeš Rodila se je na Pohorju v župniji Sv. Kunigunda. Staršem je Bog podaril 11 otrok in kar šest jih je poklical v duhovni poklic. Globoko verna mama jih je spodbujala, naj njihovo delo ne bo le z rokami, temveč vse iz ljubezni do Boga. S. Rozalija, ki so jo zaradi ljubeznivega značaja povsod imeli radi, je najprej v Beogradu naredila šiviljski tečaj in srednjo zdravstveno šolo, nato pa bila premeščena v Mengeš, od koder je hodila na delo v Dom starejših v Kamniku. Ko se je v Celju odprla možnost za delo sester v bolnišnici, je bila med prvimi tremi, ki so lahko tam delale v stanovski obleki. Iz Celja je odšla v Dom župnijske Karitas v Gornjem Logatcu, nazadnje pa je stregla bolnim sestram na Mirenskem Gradu. Ko je sama postala potrebna pomoči, jo je sprejel Dom sv. Katarine v Mengšu, kjer pomoč drugih sprejema v veri, da je trpljenje, združeno z Jezusovim, najzahtevnejša in najlepša oblika služenja. S. DONATA BARDHAJ, HKL 60 let (19. julij) roj. leta 1948, žup. Džakovica – Kosovo Letnica (Kosovo) V Džakovici v skopsko-prizrenski škofiji se je rodila v verni katoliški družini. Sestre usmiljenke je spoznala v bolnišnici in ko so obiskovale uboge. V Družbo hčera krščanske ljubezni je vstopila v Beogradu, kjer se je v srednji zdravstveni šoli usposobila za delo z bolniki. Najprej se jim je razdajala v Kikindi v Banatu, nato v Sloveniji v Domu počitka v Črnem Potoku, nazadnje pa v Albaniji. Ko so sestre v Albaniji in na Kosovu v okviru takratne Slovenske province HKL dobile lastno pokrajino, je s. Donata poleg dela za bolne in druge trpeče opravljala službo ekonome in svetovalke, hišne predstojnice idr. Sedaj je v romarskem kraju Letnica na Kosovu, kjer je srečna, da lahko pomaga osamljenim ostarelim, obenem pa je pod materinskim varstvom »črne letniške Marije«. S. SIMONA KASTELIC, HKL 60 let (19. julija) roj. leta 1946, žup. Šentvid pri Stični Šentjakob Štefka, kot so jo klicali doma, se je rodila v župniji Šentvid pri Stični. Zelo mlada se je zaposlila. Ko se je v njej prebudil klic v posvečeno življenje, je zapustila vse in odšla k usmiljenkam v Beograd, kjer sta bili že dve dekleti iz njene rojstne župnije. Po noviciatu je bila najprej sprejeta na delo pri bolnikih na beograjski kirurški kliniki, nato pa je obiskovala srednjo zdravstveno šolo. Njena naslednja postojanka je bila v Voloskem pri Opatiji. Od tam jo je pot vodila v več majhnih skupnosti: Oborovo, Logatec, rojstni Šentvid, kjer je bila dalj časa zaradi pomoči ostareli mami, ter Breznica na Gorenjskem. Pomagala je tudi bolnim sestram v Mengšu. Sedaj je v provincialni hiši v Šentjakobu ob Savi. Povsod, kjer je bila, je rada prijela za delo, saj se je zavedala, da je ustanovitelj sveti Vincencij Pavelski svojim duhovnim hčeram naročal, »naj ljubijo Boga v potu svojega obraza in z delom svojih rok« in »naj v vseh, ki jim strežejo, gledajo Jezusa samega«. S. MIRJANA SOKO, ŠSFKK 60 let (8. septembra) roj. leta 1939, žup. Sv. Anton v Slovenskih goricah Brezje S. Mirjana Soko je doma iz župnije Sv. Anton v Slovenskih goricah. Že v mladih letih je mislila na redovno življenje. Leta 1964 je prišla k šolskim sestram v Maribor. Po noviciatu je končala orglarsko šolo in katehetski tečaj. 26 let je bila organistka in 17 let katehistinja. Delovala je v župnijah Trebnje, Mengeš, Stična, Spodnja Kungota, Zgornja Polskava in Petrovče. Devet let je bila v kuhinji v Slomškovem dijaškem semenišču v Mariboru, od leta 1993 do 2022 pa v sestrski vezilnici. Z zavzetostjo in natančnostjo je ustvarjala razne načrte za cerkvene paramente. Leta 2022 jo je bolezen priklenila na posteljo. Nekaj časa je bila na okrevanju v Domu sv. Lenarta, zdaj pa je že tri leta v skupnosti na Brezjah. S. DOMINIKA JEREB, ŠSFKK 60 let (8. septembra) roj. leta 1940, žup. Vrhnika Repnje S. Dominika Jereb se je rodila na Stari Vrhniki. V mladosti se je zaposlila v Ljubljani. Ko je v sebi začutila klic v redovništvo, je v ljubljanskem bogoslovnem semenišču našla šolske sestre in zaprosila za vstop. Redovno vzgojo je začela v Repnjah, noviciat pa je opravila v Pančevu. Večino svojega redovnega življenja je opravljala razna gospodinjska dela v bogoslovnem semenišču: najprej pet let v Ljubljani, nato 11 let v Mariboru, potem pa kar 24 let spet v Ljubljani, kjer je bila tudi predstojnica redovne skupnosti. Od leta 2008 je v skupnosti v Rep-njah. Pomagala je pri raznih gospodinjskih opravilih, zadnja leta pa služi Bogu in bližnjim z molitvijo. S. ZORA GLOBLEK, ŠSFKK 60 let (8. septembra) roj. leta 1947, žup. Donja Dubrava, Hrvaška Maribor S. Zora Globlek prihaja iz Donje Dubrave na Hrvaškem. V domači župniji je že v otroštvu videla šolske sestre, ki so prihajale k svojim domačim. Za samostan se je odločila najprej njena mlajša sestra. S. Zora je redovno vzgojo pri šolskih sestrah začela v Srbiji v Boru, noviciat pa v Pančevu. Po prvih zaobljubah v Repnjah je eno leto pomagala v kuhinji mariborskega bogoslovnega semenišča. Nato je bila enajst let kuharica v domu starejših v Zrenjaninu, dve leti v skupnosti v Pančevu in kar 37 let v Zemunu. S svojimi kuharskimi veščinami je obogatila marsikatero pogostitev v Beogradu na apostolski nunciaturi, na nadškofiji, pri frančiškanih in drugje. Večkrat je bila hišna predstojnica in je materinsko skrbela za sestre, pa tudi za razna opravila ob ukinjanju naših redovnih hiš v Srbiji. Od leta 2019 je v skupnosti na Poljančevi ulici v Mariboru. Kljub kakšni zdravstveni težavi zavzeto skrbi za gospodinjstvo, cvetlične gredice in okolico hiše ter moli za predanost Božji volji. S. AMBROZIJA POTOČNIK, ŠSFKK 60 let (8. septembra) roj. leta 1947, žup. Koprivna Dom Marija Pliberk, Avstrija S. Ambrozija Potočnik je doma z Zdovčeve kmetije v župniji Koprivna na Koroškem. Je deseti otrok številčne družine. Obiskovala je sestrsko kmetijsko-gospodinjsko šolo v Šentrupertu pri Velikovcu in se odločila za vstop v samostan. Redovno vzgojo je začela leta 1965 v Celovcu, noviciat pa je opravila v Rimu. Najprej je delovala med mladimi v Šentrupertu in Šentpetru, nato pa na Tirolskem končala šolo za vzgojiteljice in bila dolga leta skrbna in vedra vzgojiteljica srednješolk v sestrskem domu v Celovcu. Ob tem je bila tudi redovna vzgojiteljica kandidatk in juniork ter voditeljica novink. V bivši avstrijski provinci so ji bile zaupane še druge odgovorne službe – od hišne predstojnice, namestnice provincialne predstojnice, provincialne ekonomke do dveh mandatov provincialne predstojnice. V posebno veselje ji je bilo vrtnarjenje, pri delu je prepevala in molila. S. Ambrozija se je leta 2021 po ukinitvi skupnosti v provincialni hiši težko ločila od Celovca, kjer je bila 45 let. V skupnosti v Šentpetru so ji bile sestre v veliko oporo in spodbudo. Njena bolezen je hitro napredovala in od februarja letos je oskrbovanka doma v Pliberku. S. ANDREJA KETE, ŠSFKK 60 let (8. septembra) roj. leta 1948, žup. Šturje Gorica, Italija S. Andreja Kete prihaja iz Grivč pri Šturjah, od koder je bila tudi šolska sestra s. Kristina Bajc, ki je delovala v Žabnicah. S. Andreja je septembra 1965 šla tja, da bi se pri sestrah naučila gospodinjstva. Že prej je brala o sv. Frančišku in si želela v misijone, ob izkušnji pri sestrah pa je kar ostala v Žabnicah. Po polletni redovni vzgoji v Trstu je šla v noviciat v Rim. Po prvih zaobljubah je v Trstu obiskovala slovensko učiteljišče Antona Martina Slomška. Krajši čas je delovala v Beli Peči in sestrskem internatu v Trstu, nato 26 let v vrtcu in župniji v Števerjanu, šest let v pastorali mladih v Gorici ter 30 let opravljala različne dejavnosti in odgovornosti v Trstu. V bivši tržaški provinci je bila odgovorna za pastoralo poklicanosti, bila je redovna vzgojiteljica, večkrat hišna predstojnica, provincialna namestnica in od leta 2016 do 2022 provincialna predstojnica. Z ukinitvijo redovne hiše v Trstu je skupaj s sosestrami obogatila skupnost v Gorici. S. KARMEN OCEPEK, OSU 60 let (1. maja) roj. leta 1944, žup. Zagorje ob Savi Ljubljana S. Karmen Ocepek se je rodila v verni družini. Jeseni leta 1961 je vstopila v uršulinski samostan pri Sv. Duhu pri Škofji Loki. Po končani gimnaziji je začela z redovno vzgojo v noviciatu v Varaždinu, kjer je na praznik sv. Jožefa Delavca 1. maja 1966 izpovedala redovne zaobljube. Zatem je odšla v Zagreb, kjer je na Katehetskem institutu začela pripravo na apostolsko poslanstvo. Usposabljanje je nadaljevala na Teološki fakulteti v Ljubljani in hkrati začela poučevati verouk, kar je opravljala triindvajset let. Leta 1975 ji je bilo zaupano vodstvo Katehetskega tečaja za redovnice in laiške katehistinje in katehiste v Ljubljani. Po ustanovitvi Skupnost slovenskih katehistinj in katehistov je za 32 let prevzela vodenje skupnosti. Ob tem skrbela tudi za redovno vzgojo mladih sester in opravljala nekatere službe v redovnih skupnostih in uršulinskih apostolskih ustanovah. Sedaj živi v skupnosti v Ljubljani. S. FLORIJANA (ANA) ŠTERBENC, ND 60 let (8. avgust) roj. leta 1941, žup. Novo mesto - kapitelj Rojena je bila 9. junija 1941 v Sred-njih Radencih, župnija Stari trg ob Kolpi, v družini s šestimi otroki. V osnovno šolo je hodila v Srednjih Radencih, kjer je naredila tudi kuharski tečaj, šiviljski tečaj pa na Reki. V samostan je vstopila 8. oktobra 1961, in sicer v Lovranu. 6. avgusta 1965 je začela noviciat v Ilirski Bistrici, prve zaobljube je naredila 8. avgusta 1966 na Strugi. Večne zaobljube je izpovedala 10. avgusta 1971 v župniji Ljubljana-Koseze. Delovala je v več krajih: na Strugi je bila v pomoč v kuhinji in skrbela za kapelo, v dveh skupnostih v Ljubljani – na Podutiški in Ižanski – je opravljala hišna opravila, v Malem semenišču v Vipavi je bila spet v kuhinji. Najdlje je živela v skupnosti v Kranju, v župniji sv. Kancijana in tovarišev (1974–2013), kjer je bila zakristantka in skrbela za cerkev. Zaradi zdravstvenih težav se je leta 2013 preselila v skupnost na Cankarjevi v Novem mestu, kjer živi zadnjih 13 let. Kljub letom je ohranila otroško radovednost in zanimanje. S. ANA TEREZIJA SIMONČIČ, FMA 60 let roj. leta 1939, žup. Boštanj Bled S. KLARA ŽAJDELA, FMA 60 let roj. leta 1946, žup. Sv. Jurij ob Ščavnici Ljubljana S. Ana Terezija Simončič in s. Klara Žajdela sta šestdeset let redovnega poklica živeli z veseljem in se darovali v Sloveniji (s. Ana dvainštirideset let; s. Klara šestindvajset let), na Hrvaškem (s. Ana sedemnajst let; s. Klara enajst let) in v Italiji (s. Ana eno leto; s. Klara triindvajset let). Darovali sta svoje moči in talente v skrbi za starejše sestre, za pranje, likanje, šivanje, kuhanje in tudi v odgovornih nalogah v skupnostih. Sedaj s. Ana z molitvijo in darovanjem duhovno podpira pastoralno delo v skupnosti na Bledu, medtem ko s. Klara poleg molitve in darovanja še z veseljem priskoči na pomoč pri raznih gospodinjskih opravilih. S. MARIJA HVALA, HKL 50 let (1. marca) roj. leta 1941, žup. Ponikve Mengeš Na Tolminskem je bila rojena kot tretji otrok v verni krščanski družini. Ker je mama umrla, ko je imela Marija komaj 17 let, je pomagala bratu pri delu na kmetiji. Ko pa se je brat poročil, se je odločila, da odide k sestram usmiljenkam. V Beogradu na Čukarici se je leta 1976 pripravljala na poklic služabnice ubogih. Najprej je ostala v provincialni hiši v Beogradu, nato jo je pot vodila v razne skupnosti, kjer se je razdajala v kuhinji, v skrbi za bolne sestre, bila na razpolago kot voznica v novi provincialni hiši v Šentjakobu ob Savi, na Mirenskem Gradu in še kje. Povsod je bila s svojim prijaznim in skromnim značajem lepo sprejeta. Ljubila je molitev, red, zvestobo in bila Družbi in duhu sv. ustanoviteljev preprosto predana. Svoja zrela leta preživlja v skupnosti v Mengeš, rada še kaj postori ali nariše. S. VERA PJETRI, HKL 50 let (1. marca) roj. 1953, žup. Zlokućane (Kosovo) Beograd Še zelo mlada je zaslišala klic, naj Jezusu posveti svoje življenje. Z veseljem se mu je odzvala in 16-letna prišla k sestram usmiljenkam v Beograd. Po noviciatu in pridobljeni izobrazbi za delo pri bolnikih jim je z ljubeznijo služila na urološki kliniki v Beogradu. Vmes je diplomirala na Teološkem institutu v Zagrebu. Ko pa se je po padcu komunizma pokazala možnost za oznanjevanje evangelija in delo za uboge v povsem ateistični Albaniji, je velikodušno dala odpoved v Beogradu in odšla tja. Ko so jo v Albaniji nadomestile druge sestre, se je vrnila v Beograd za pomoč sestram na Čukarici in v Peći na Kosovu, nato pa spet odšla v Albanijo, v Drač, kjer je obiskovala bolne in uboge. Prav tako v rojstni župniji Zlokućane, kjer je imela tudi odgovornost za skupnost. Sedaj je v sestrski skupnosti v Beogradu. Dokler je mogla, je rada pomagala bolnikom na domu. S. BARBARA ŠELIH, HKL 50 let (1. marca) roj. leta 1956, žup. Črešnjice Kočevje Rojena je bila v Črešnjicah pri Frankolovem staršema, ki sta imela devet otrok. Kar tri dekleta so postala usmiljenke. Gimnazijo je obiskovala v Mariboru, semenišče pa je tako kot njeni sestri naredila v Beogradu. Po času vzgoje so jo poslali nazaj v Slovenijo na študij na Teološki fakulteti v Ljubljani. Z veseljem je nato po-učevala verouk in delala z mladimi v župniji Mengeš. Zatem je kot provincialna tajnica in svetovalka, nato pa tudi kot odgovorna za provinco služila sosestram. Nekaj časa je bila članica Evropske unije višjih redovnih predstojnikov. Vmes jo je pot vodila v materno hišo v Parizu in v skupnost na Potočnikovi v Ljubljani, kjer je bila hišna predstojnica, po končani službi odgovorne za provinco pa se je posvetila katehezi in študiju mediacije. Trenutno v Kočevju poučuje verouk, dela z Marijansko vincencijansko mladino in je pozorna na potrebe ubogih. S. KATJA WRITZL, ŠSFKK 50 let (14. avgusta) roj. leta 1953, žup. Žihpolje pri Celovcu Pliberk, Avstrija S. Katja Writzl je doma iz Golšovega v župniji Žihpolje na Koroškem. Šolske sestre so ji bile domače, saj so bile med njimi kar tri njene sorodnice. S 23 leti je začela redovno vzgojo v provincialni hiši v Celovcu in po prvih redovnih zaobljubah študirala na pedagoški akademiji na Dunaju. Od leta 1979 do 2015 je v Šentpetru poučevala šivanje in ročne spretnosti oz. kreativno oblikovanje, vodila različne projekte in bila vzgojiteljica v tamkajšnjem sestrskem dijaškem domu. Od leta 2015 je v skupnosti v Pliberku, kjer v hvaležnosti Gospodu svoje darove namenja vsem potrebnim, ureja vrt, skrbi za urejenost prostorov in lepoto bogoslužja. S. ŠTEFKA (ŠTEFANIJA) BIZJAK, ND 50 let (15. avgusta) roj. leta 1976, žup. Vipava Ilirska Bistrica Rojena je bila 4. maja 1953 na Gradišču v župniji Vipava. Po osnovni šoli v domačem kraju je v Novi Gorici končala šolo za prodajalce, v Ljubljani pa gimnazijo in nato nadaljevala študij na Teološki fakulteti. V Münchnu je končala enoletni program za osebno rast redovnic, v Ljubljani pa še Šolo za poslanstvo. V samostan je vstopila 13. septembra 1972 v Ljubljani. Bila je v mednarodnem noviciatu v Münchnu, ki ga je začela 17. avgusta 1975, leto kasneje, 15. avgusta 1976, je prav tam naredila prve zaobljube. Večne zaobljube pa je izpovedala 9. avgusta 1981 v Ljubljani v Kosezah. Njena apostolska dejavnost je zelo raznolika: 13 let je bila zakristantka v župniji Ljubljana - Koseze, šest let je poučevala verouk v Ljubljani - Sveti Peter in v Preski. Ko je bila premeščena v Novo mesto, je šest let poučevala verouk v Šmihelu in pri Sv. Lenartu. Šest let je bila tudi vzgojiteljica kandidatk v Ljubljani in v Ilirski Bistrici. Imela je tudi pomembne vodstvene službe. Od leta 2014 je odgovorna za dom duhovnosti v Ilirski Bistrici, kjer sedaj tudi živi. S. NEVENKA RADIĆ, MFD 50 let roj. leta 1947, Sarajevo Split Sestra Nevenka (Neva) Radić se je rodila 12. aprila 1947 v Sarajevu. Kmalu se je družina s štirimi otroki preselila v Split. Po končani pedagoški šoli je dobila službo v Dalmatinski Zagori. Frančiškan p. Frane Vlašić jo je seznanil s svetno ustanovo Mala Frančiškova družina (MFD). Začutila je, da Bog tudi njo kliče v duhovni poklic. Povezala se je s sestrami Male Frančiškove družine in kmalu vstopila mednje. Po končani začetni formaciji je 29. novembra 1976 naredila prve zaobljube. Aktivno je sodelovala v župniji na Poišanu v Splitu, ki jo vodijo bratje kapucini. V Nevinem življenju so se prepletali delo v poklicu in molitev ter povezanost s pomoči potrebnimi v župniji in drugje. Zadnja leta je večinoma doma v Splitu. Še vedno je vesela, da sme služiti Bogu in ljudem ter pričevati za njegovo ljubezen sredi sveta. S. TEREZIJA (MARIJA) ŽERDIN, SSK 50 let roj. leta 1954, žup. Velika Polana Luč sveta je zagledala na god sv. Agate leta 1954 v Veliki Polani. Po zaključku osnovne šole je čutila, da jo Bog kliče v redovno življenje. Vstopila je v samostan na Mali Loki pri Domžalah, od tu pa jo je pot vodila v Đakovo. Kot kandidatka je obiskovala srednjo zdrav-stveno šolo v Zagrebu, obenem pa se je pripravljala na redovništvo. Noviciat je opravila na Mali Loki. Po prvih zaobljubah je na Teološki fakulteti v Ljubljani začela s študijem teologije in ga uspešno končala. Poučevala je verouk v župnijah ljubljanske nadškofije, dve leti v župniji Grad na Goričkem. 18 let ji je bila zaupana vodstvena služba samostanske skupnosti na Mali Loki. Vsa leta svojega redovnega življenja je čutila Božje varstvo in pomoč. S. TEREZKA (MATILDA) ČERNEJŠEK, SSK 50 let Globoko verni kmečki starši so podarili življenje šestim otrokom. Živeli so v vasi Čermožiše v župniji Žetale. Do smrti je stregla bolni mami. Ob obisku svojega brata v Ljubljani je v draveljski cerkvi srečala sestre sv. Križa. V njej se je vzbudila želja po redovnem poklicu. Sestre so jo napotile na Malo Loko, kjer je kmalu zaprosila za vstop. Redovno vzgojo je prejela skupaj s štirimi novinkami, po končani pripravi pa je z vsem žarom svojega srca izrekla prve zaobljube kot s. Terezka. V skupnosti na Mali Loki je rada pomagala pri delu na vrtu, dokler so ji dopuščale moči. Pogumno je sprejela bolezen in jo ob pomoči svojih sosester vdano nosila. V marcu 2021 se je preselila v Zavod sv. Terezije na Vidmu, kjer je bila toplo sprejeta. Tam tiho in vdano daruje križ bolezni za rešitev najbolj pozabljenih duš. S. JOZEFINA M. (VALERIJA) PETRIČ, OSC 50 let (8. decembra) roj. leta 1946, Slap pri Vipavi Dolnice S. M. Jozefina (Valerija Petrič) se je rodila 6. januarja 1946 na Slapu pri Vipavi. Po končani trgovski šoli jo je vleklo v misijone, vendar je spoznala, da jo Bog kliče v samostan. Odšla je k šolskim sestram. Tam je obiskovala tudi večerno sred-njo medicinsko šolo. Ob negovanju bolnikov je spoznala, da lahko ljudem veliko bolj pomaga z molitvijo. 26. decembra 1974 je vstopila h klarisam v Zagrebu v Mikulićih in pri preobleki dobila ime s. M. Jozefina sv. matere Klare. 8. decembra 1976 je naredila prve zaobljube. Kot tretja klarisa Slovenka se je 1. aprila 1978 s s. M. Imakulato in s. M. Katarino vrnila v Slovenijo v Nazarje. Tu je 8. decembra 1980 naredila slovesne zaobljube. Od leta 2000 je bila predstojnica nove skupnosti v Dolnicah, od kanonične ustanovitve samostana leta 2019 pa sedem let opatinja. Molitvi daje prednost pred delom, vendar pa zna tudi delu dati pravo mesto. Sestre spodbuja k skromnosti in velikodušnosti do ubogih ter jih po Mariji vodi k Jezusu po stopinjah sv. Klare. Zbral in uredil Karlo Smodiš

Dostop do članka (47174)

Redovnice jubilantke 2026

Redovnice jubilantke 2026

S. MARY (ANGELA) VODNIK, SSK

ŠTURJE

Po Mariji k Jezusu

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.