Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Referendumi 2026: Proticerkveno streljanje v lastno koleno

Bogomir Štefanič
Za vas piše:
Bogomir Štefanič
Objava: 20. 08. 2026 / 12:41
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 20.08.2026 / 13:43
Ustavi predvajanje Nalaganje
Referendumi 2026: Proticerkveno streljanje v lastno koleno
Ali bo druga oktobrska nedelja res »napolnjena« tudi s temi referendumskimi temami, ki jih predlaga vladajoča koalicija? FOTO: Tatjana Splichal

Referendumi 2026: Proticerkveno streljanje v lastno koleno

Ena od zelo predvidljivih stvari v slovenskih javnih razpravah, ko se zaostrijo in v njih eni od strani začne bodisi zmanjkovati argumentov ali pa je potrebno preusmeriti pozornost z večjega problema oziroma mobilizirati levosučno čuteči del državljanskega telesa, je vpletanje Cerkve. Že videno se ponavlja tudi na pragu letos očitno še posebej vroče politične jeseni.

Jesenski meseci bodo med drugim v znamenju referendumov. Na naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki se ga je oprijela manipulativna etiketa »referendum o politični policiji«, bomo šli v nedeljo, 11. oktobra (volilna opravila za referendum pa se začenjajo v torek, 1. septembra). Zelo verjetno pa bo na ta dan državljansko telo na posvetovalnem referendumu povprašano še o treh zadevah: o ukinitvi prispevka za RTV Slovenija, o odpravi volilne pravice za tujce iz t. i. tretjih držav (ki torej niso državljani Slovenije ali Evropske zveze) in o pogojevanju denarne socialne pomoči z opravljanjem družbeno-koristnega dela za delovno sposobne. Ali bo druga oktobrska nedelja res »napolnjena« tudi s temi referendumskimi temami, ki jih predlaga vladajoča koalicija, bodo poslanci po poročanju portala Siol.net odločali v začetku prihodnjega tedna.

Ta poteza pa v jezo spravlja politično opozicijo in njeno t. i. civilnodružbeno zaledje, ki nosi jasen ideološki predznak. In to zaledje skuša svojo jezo – pričakovano – »razmnožiti« v državljanskem telesu z vpletanjem Katoliške Cerkve.

Na temo superreferendumske nedelje z enim zakonodajnim in zelo verjetno še dodatnimi tremi posvetovalnimi referendumi se je med drugimi pojavil v večinskih medijih vedno odlično ozvočeni glas nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, dandanes enega frontmanov levičarske nevladniške platforme, ki si je nadela ime Glas ljudstva.

Keber skuša kot nekakšen protinapad na koalicijski referendumski manever v to politično zgodbo vplesti predvsem Katoliško Cerkev.

V čem je glavna poanta njegove pobude? Če že dajemo na referendum poleg t. i. politične policije tudi vprašanja, ali naj ukinemo obvezni RTV-prispevek, ali naj prejemniki socialne pomoči zanjo opravljajo družbeno koristno delo in ali naj državljanom držav zunaj Evropske zveze odvzamemo volilno pravico na lokalnih volitvah, dodajmo – tako Keber – »še eno vprašanje: Ali ste za to, da cerkve in druge verske skupnosti socialne prispevke svojih verskih uslužbencev financirajo same, ne pa s sredstvi državnega proračuna?«

Keber torej skuša kot nekakšen protinapad na koalicijski referendumski manever v to politično zgodbo vplesti predvsem Katoliško Cerkev. Kot namreč ugotavlja: »Danes vsi davkoplačevalci plačujemo socialne prispevke duhovnikov in drugih verskih uslužbencev. Leta 2025 je država za prispevke 709 verskih uslužbencev osmih verskih skupnosti namenila 2.850.941 evrov. Največ je zaradi svojega prevladujočega položaja prejela Katoliška cerkev.«

Da ne bo pomote: Kebrove številke so popolnoma pravilne. Uradni podatki ministrstva za kulturo, kjer deluje služba za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo, pokažejo, da so verske skupnosti, ki so v letu 2025 prejemale državno finančno pomoč za plačilo socialnih prispevkov verskih uslužbencev, naslednje: Katoliška Cerkev je za 671 upravičencev prejela nekaj več kot 2,7 milijona evrov, Srbska pravoslavna cerkev – Metropolija zagrebško-ljubljanska je za 12 upravičencev prejela nekaj več kot 48.000 evrov, Islamska skupnost v Republiki Sloveniji prav tako za 12 upravičencev 47.000 evrov, Evangeličanska cerkev AV v Republiki Sloveniji za sedem upravičencev 30.000 evrov, Binkoštna cerkev za tri upravičence 12.000 evrov, Slovenska muslimanska skupnost in Makedonska pravoslavna cerkev v Republiki Sloveniji za po enega upravičena vsaka nekaj manj kot 4.000 evrov, Krščanska adventistična cerkev pa je za dva upravičenca prejela 2.300 evrov.

Kaj pa če bi v nabor posvetovalnih referendumskih vprašanj postavili še enega: »Ali ste za to, da nevladne organizacije, katerih bistvena dejavnost je interesno vplivanje na politiko, same financirajo svoje dejavnosti, ne pa z javnimi sredstvi?«

Na tem mestu se ne bomo podrobneje spuščali v pojasnilo, zakaj je prav, da država pomaga s sofinanciranjem socialnih prispevkov duhovnikov – omenimo le, da je to na podlagi zakona o verski svobodi, ki je nekoč tudi v tej točki uspešno prestal ustavno-sodno presojo.

O zadevi pravzaprav pišemo zato, ker imamo tudi sami predlog v Kebrovem slogu. Kaj pa če bi v nabor posvetovalnih referendumskih vprašanj postavili še enega: Ali ste za to, da nevladne organizacije, katerih bistvena dejavnost je interesno vplivanje na politiko, same financirajo svoje dejavnosti, ne pa z javnimi sredstvi?

Morebitni nikalni odgovor na to vprašanje bi namreč imel veliko večje javnofinančne prihranke kot denimo ukinitev ali zmanjšanje državnega (so)financiranja socialnih prispevkov duhovnikov. Kot so pokazale objave več slovenskih preiskovalnih portalov, so denimo ideološko jasno profilirane in s prejšnjo oblastjo kot siamski dvojček zraščene nevladne organizacije, povezane pod streho Glasu ljudstva, pod katero ždi tudi Dušan Keber, samo v štirih letih vlade Roberta Goloba prejele okoli 45 milijonov evrov, torej bistveno več, kot so znašali prispevki za socialno zavarovanje duhovnikov kot uresničevalcev javnega interesa na področju varovanja kulturne dediščine, osmišljanja življenja, duhovne pomoči …

Ko skušajo ljudje Kebrovega kova z rdečo cerkveno cunjo v kričavo areno politične jeseni spustiti z obilno medijsko pičo dobro rejenega slovenskega protikatoliškega bika, pravzaprav streljajo v svoje koleno.

Glede na dosedanje javne razprave je v delu državljanskega telesa alergija na tovrstno javnofinančno zalivanje v pristransko politično agitacijo usmerjenih nevladnikov izredno visoka. Ali bi se izrazila tudi na morebitnem posvetovalnem referendumu? Zelo verjetno.

Ko torej skušajo ljudje Kebrovega kova z rdečo cerkveno cunjo v kričavo areno politične jeseni spustiti z obilno medijsko pičo dobro rejenega slovenskega protikatoliškega bika, pravzaprav streljajo v lastno koleno.

Kupi v trgovini

Zakaj Cerkev?
Duhovna rast
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh